Wp/isv/Polabsky jezyk

Polabsky jest izumrly slovjansky jezyk, ktory byl govorjeny v sěverovozhodnoj česti sovrěmennoj Němcije vozdolž rěk Laby i Odry. Zajedno s poljskym i kašubskym naleži k lehičskoj grupě zapadnoslovjanskyh jezykov. Vozhodno od teritorije, kde govorjeny byl polabsky, menje-bolje po liniji od Wittenberga do Berlina, nahodila se teritorija Srbolužičanov, ktori govorili na drugom zapadnoslovjanskom jezyku.

Jezyk

Polabsky

Obča informacija
Govoritelji	0 (izumrly jezyk)
Pismo	latinica
Jezyčna rodina
Indoevropejske jezyky Baltoslovjanske jezyky Slovjanske jezyky Zapadnoslovjanske jezyky Lehitske jezyky

Poslědnja osoba, ktoroj polabsky byl materinsky jezyk, umrla v 1756-om godu: 88-lětnja vdova Emerenc Šultce (něm.: Emerentz Schultze) iz sela Dolgen. Iz pričiny němečskoj kolonizacije vozhodnyh ozemij dolnosaksonsky stal novy jezyk na polabskoj teritoriji. Do početka 18-ogo stolětja polabsky byl ledva znany, ale v 1717 godu publikovana byla Collectanea Etymologica Gotfrida Vilhelma Lajbnica (něm.: Gottfried Wilhelm Leibniz), ktora sodrživala spisok slov i tekst na polabskom. Jednakože najbolje obširny sbor tekstov (i jednovrěmenno največši pametnik jezyka) byl Vocabularium Venedicum iz lět 1679-1719, ktory sostavil svečennik Kristian Hennig von Jessen (něm.: Christian Hennig von Jessen). Vsego okolo 2800 slov jest prědano. Kromě togo, prědane byli takože několiko molitv, jedna svatbena pěsnja i někoje narodne razkazy.

Polabsky jezyk do dnešnjego dnja ostavil mnogo slědov v topografičnyh nazvah, napriklad: Wustrow („ostrov”, polab.: Våstrüv), Lüchow (polab.: Ljauchüw), Sagard, Gartow, Krakow, i tako dalje. Pravdopodobno nazva Berlin takože proizhodi iz polabskogo korenje berl-/birl- „bagno, močar”.

Tekst

Pěsnja ptic (svatbena pěsnja)

Pěsnja ptic

Polabsky kåtü mes nenkă boit? tölka mes nenkă boit. tölka rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ grüznă zenă; ne müg nenkă boit, joz ne müg ninkă boit. kåtü mes zątĕk boit? strezĕk mes zątĕk boit. strezĕk rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ molĕ ťarl; ne müg zątĕk boit joz ne müg zątĕk boit. kåtü mes traivnĕk boit? vorno mes traivnĕk boit. vorno rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ cornĕ ťarl; ne müg traivnĕk boit joz ne müg traivnĕk boit. kåtü mes ťauxor boit? våuckă mes ťauxor boit. våuckă rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ glupsĕ ťarl; ne müg ťauxor boit joz ne müg ťauxor boit. kåtü mes šenťėr boit? zojąc mes šenťėr boit. zojąc rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ dralĕ ťarl; ne müg šenťėr boit joz ne müg šenťėr boit. kåtü mes spelman boit? büťăn mes spelman boit. büťăn rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťe dauďe råt; ne müg spelman boit, joz ne müg spelman boit. kåtü mes daisko boit? laiskă mes daisko boit. laiska rici våpăk kå naimo kå dvemo: rüzplăstaitĕ müją paizǫ, bǫdĕ vosă daisko, bǫdĕ vosă daisko.

Prěvod Kto imaje byti nevěsta? Sova imaje byti nevěsta. Ale sova rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi skaredna žena; ne mogu byti nevěsta, ja ne mogu byti nevěsta. Kto imaje byti mladoženih? Strižik imaje byti mladoženih. Ale strižik rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi malenky hlapec; ne mogu byti mladoženih, ja ne mogu byti mladoženih. Kto imaje byti družba? Vrana imaje byti družba. Ale vrana rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi črny hlapec; ne mogu byti družba, ja ne mogu byti družba. Kto imaje byti kuhar? Volk imaje byti kuhar. Ale volk rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi zlobny hlapec; ne mogu byti kuhar, ja ne mogu byti kuhar. Kto imaje byti barmen? Zajec imaje byti barmen. Ale zajec rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi brzy hlapec; ne mogu byti barmen, ja ne mogu byti barmen. Kto imaje byti muzik? Bočan imaje byti muzik. Ale bočan rěče k njim obadvom: Ja imaju velmi dolgy kljun; ne mogu byti muzik, ja ne mogu byti muzik. Kto imaje byti stol? Lisica imaje byti stol. Ale lisica rěče k njim obadvom: Razstelite moju zadnicu, ona bude vaš stol, ona bude vaš stol.

Literatura

• August Schleicher & August Leskien (1871). Laut- und Formenlere [!] der polabischen Sprache. St.-Petersburg, Commissionäre der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Eggers & Co.; [e r.]