Wp/isv/Dolnolužičsky jezyk

Dolnolužičsky ili dolnosrbsky jezyk (dolnoserbska rěc, dolnoserbšćina) jest zapadnoslovjansky jezyk, jedin iz dvoh lužičskyh jezykov, govorjeny na teritoriji vokrug grada Hotěbuz v vozhodnoj česti Němcije.

Jezyk

Dolnlužičsky

dolnoluž.: dolnoserbska rěc, dolnoserbšćina
Obča informacija
Ozemja	Dolna Lužica vnutri zemje Brandenburg (Němcija)
Narodnost	Srbolužičani
Govoritelji	1–2 tys. (2020)
Pismo	Latinica
Služebny status
Poznanny jezyk menšinstv	Saksonija
Jezyčna rodina
Indoevropejske jezyky Slovjanske jezyky Zapadnoslovjanske jezyky Lužičske jezyky Dolnolužičsky

Ocěnjaje se, že jest okolo 1–2 govoriteljev dolnolužičskogo jezyka. Dolnolužičsky jest izumirajuči jezyk. Demografične dane pokazyvajut, že večinstvo aktivnyh govoriteljev sut starějši ljudi; mladějši iz pragmatičnyh pričin raděje posluživajut se němečskym, čto davaje jim lěpše možnosti za karieru i socialno avansovanje. Podimajeme sut oprěděljene proby za shranjenje dolnolužičskogo jezyka prěd izumrenjem, napr. program «Witaj», ktory naměrjaje razvivati upotrěbu jezyka uže v dětskyh sadah, i ne samo dolnolužičskym dětetam, a takože němečskym dětetam, ktore takože učet se v njih. Jednakože rezultaty tutogo programa ne sut zadovaljajuče i v svezi s tym budučnost dolnolužičskogo jezyka ne izgledaje optimistično. Potrěbne budut radikalne dějanja, kako o němečskoj državy, tako i od samyh lužičanov, ibo v protivnom slučaju jezyk može izčeznuti v tečenju slědujučih dvoh ili treh pokoljenij.

Dolnolužičsky jezyk razni se od gornolužičskogo mnogymi harakteristikami, vključno s značiteljnymi razlikami v slovosboru, čto pričinjaje, že vzajemno razumlivost medžy govoriteljami oboh jezykov može byti trudna Voobče možno jest skazati, že dolnolužičsky jest blizši poljskomu, a gornolužičsky jest blizši češskomu.

Na literaturnom (standardnom) dolnolužičskom jezyku povstavajut literaturne tvorby, sut lekcije na osnovnom i gimnazijalnom uravnjah i, ačekoli v ograničenoj měre, jest presa (najvažnějši časopis jest tydnjeva gazeta «Nowy Casnik»). Takože jestvuje dolnolužičska versija Vikipedije. Osnova standardnogo dolnolužičskogo jezyka jest dialekt Hotěbuza.

Gramatika

V oboh lužičskyh jezykah sut shranjene proste prošle vrěmena (aorist i imperfekt), ačekoli v dolnolužičskom upotrěbjajut se samo v literaturnom jezyku), a takože dvojina (dual). Kromě togo dolnolužičsky jezyk imaje ješče supinum, ktory izčeznul v ostalyh slovjanskyh jezykah, s izključenjem slovenečskogo). V principu jest šest padežev: imeniteljnik, roditeljnik, dateljnik, viniteljnik, tvoriteljnik i městnik; zvateljnik jest samo v několikyh tradicijnyh formah).

Imenniky imajut, kromě jedniny i množiny, takože dvojinu: jadna ruka, dwě ruce, tśi ruki.

Pravopisanje

Dvujezyčna tablica v Hotěbuzu

Ješče jedna dvujezyčna tablica

Bukva	Nazva	Izgovor
A a	a	[ä]
B b	bej	[b]
C c	cej	[ʦ]
Č č	čej	[ʧ]
Ć ć	ćet	[ʧ]
D d	dej	[d]
Dź dź	dźet	[ʤ]
E e	ej	[ɛ]
Ě ě	ět	[e], [ɛ], [ej], [iɪ]
F f	ef	[f]
G g	gej	[g]
H h	ha	[ɦ]
Ch ch	cha	[x], [kʰ], [k]
I i	i	[i]
J j	jot	[j]
K k	ka	[k]
Ł ł	eł	[w]
L l	el	[l]
M m	em	[m]
N n	en	[n]
Ń ń	ejn	[nʲ]
O o	o	[ɔ]
Ó ó	ót	[o]
P p	pej	[p]
R r	er	[r], [ʀ]
Ŕ ŕ	ejŕ	[rʲ]
S s	es	[s]
Š š	eš	[ʃ]
Ś ś	śej	[ɕ]
T t	tej	[t]
U u	u	[u]
W w	wej	[w], [v]
Y y	y	[ɨ]
Z z	zet	[z]
Ž ž	žet	[ʒ]
Ź ź	źej	[ʑ]

Raněje takože byli bukvy b́, ṕ, ḿ, ẃ (nyně bj, pj, mj, wj).

Bukvy q, v, x upotrěbjajut se samo v pozajetyh slovah.

Priklad

Wośc naś «Otče naš»

Wośc naś, kenľ sy na njebju,

huswěśone buźi twojo mě.

Twojo kraljestwo pśiźi.

Twoja wola se stani, ako na njebju tak teľ na semi.

Naś wśedny klěb daj nam źěnsa.

A wodaj nam naśe winy, ako my wodawamy naśym winikam.

A njewjeź nas do spytowanja, ale humoż nas wot togo złego.

(Pśeto twojo jo to kralejstwo a ta moc a ta cesć do nimjernosći).

Amen

Izvor

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Język dolnołużycki» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).