Pismo jest sistema znakov za zapis i prědavanje informacije; jedna iz form jestvovanja jezyka.
Jedno iz različij medžu pismom i inymi sistemami znakovoj komunikacije jest svez s někakym (-ymi) jezykom (-ami) i s ustniju rěčju v tutom (-yh) jezyku (-ah).
Za zarodženje i jestvovanje pisma jest potrěbno:
- prinajmenje jedna sbirka bazovyh simbolov;
- prinaimenje jedna sbirka pravil (ortografija);
- prinajmenje jedin jezyk, koristajuči tutu sistemu.
Etapy obrazovanja pisma
editPiktografično pismo
editPiktografično pismo bylo pismo s koristanjem shematičnyh izobraženij objektov. Napr., pojetje "solnce" pisali kako izobraženje solnca. Ale piktografično pismo ne moglo zadovoliti vse nudži s razvojem abstraktnogo mysljeńje, i togda javilo se hieroglifno pismo.
Hieroglofno pismo
editPomimo obyčnogo značeńja, znak v hieroglinom pismu imaje takož prěnosno: napr., kitaisky hieroglif "solnce" takož imaje značenja "denj".
Hieroglifno pismo imalo 2 osnovnyh minusy:
- odsutsuvo svezi medžu ustnoju rěčju i pismom (tuto tvori nezavisnost razvoja pisma od rěci, a takož trudnost učeńja gramotnosti);
- v jezykah s izměnjeńjem slov jest potrěbno koristańje dodatnyh simbolov.
Slogovo, konstantno i alfabetno pismo
editIz hieroglifnogo i piktografičnogo pisma razvili se slogovo i konstantno pismo.
Slogovo pismo jest sistema, kde každy znači slog. Najznajemymi slogovymi pismami možno nazvati potomkov šumerskoj klinopisi (staropersijsko, akadsko i ine) i japonsko slogovo pismo (katakana i hiragana).
Konstantno pismo jest pismo, kde osnovne znaky označajut suglasky. Najstarym kontantnym oismom možno nazvati finikijsko pismo, iz ktorogo izošli arabsko, jevrejsko i ine konstantne pisma, a takož grěčsky alfabet.
Iz grěčskogo alfabeta sut izošli mnoge ine alfabetne sistemy, vključno kirilicu i latinicu. V alfavitnom pismu koristajut znaky za osnovne zvuky.
Vidy pisma
edit- Piktografičny (svez znaka i objekta)
- Hieroglifny (svez znaka i smysla)
- Fonetičny (svez znaka i zvukov)
- Slogovo pismo (svez znaka i sloga). Razděljajut:
- čisto slogovo (každy slog imaje svoj unikalny znak)
- abugida (každy slog imaje znak, ktory jest modifikacija něktorogo bazovogo za suglasku)
- Konstantno pismo (osoblive znaky imajut suglasky, a samoglasky ili ne označajut, ili označajut diakritičnymi znakami)
- Alfabetno pismo (každy (ili bez malogo každy) zvuk imaje svoj znak)
- Slogovo pismo (svez znaka i sloga). Razděljajut: