Slovianski (v kiriličnom pravopisu словиански ili словянски) byl slovjansky umětny pomočny jezyk, iztvorjeny v 2006 godu kak surabotničsko usilje grupy ljudij iz različnyh držav, sobranyh v «Slovianski Forum». Jegov glavny cělj bylo ulegšenje komunikacije medžu prědstaviteljami različnyh slovjanskyh narodov, a takože umožnjanje ljudam, ktori ne znajut ktorykoli slovjansky jezyk, komunikacije s Slovjanami. Jego viděli veliko pomočnym dlja putujučih i mnogo upotrěbimym orudjem dlja kogokoli, kto htěl by adresovati cěly slovjansky svět posrědstvom vebsajtov, forumov, spisov e-mejlskyh i t. d., bez potrěby prěvodženja teksta na razne jezyky. Znanje jezyka slovianski imělo pozvoliti člověku, da by byl razumlivy govoriteljam kojegokoli slovjanskogo jezyka i razuměl vyše, neželi toliko osnovu teksta na ktoromkoli slovjanskom jezyku. Slovianski takože prědstavjal dobru metodu dlja tyh, ktori hočut načeti učiti se svoj prvy slovjansky jezyk.
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Stvorjeny |
|
| Data stvorjenja | 2006 |
| Izumrěl | 2011 |
| Pismo | |
| Celj | |
Gramatika, kak i slova, byli izbrane na osnově spolnyh elementov vo vsih tutčasnyh slovjanskyh jezykah. Slovianski byl naturalističny jezyk i jegov glavny cělj byla neposrědnja razumlivost, a ne legko učenje. Jednakože gramatika slovianskogo byla oproščena model gramatik naturalnyh slovjanskyh jezykov. Slovianski možno bylo pisati posrědstvom latinice tako i kirilice.
Do 2006 goda, Slovianski imal dvě versije ili dialekty: «slovianski-P» (kde P jest prosty ili pidžin) i «slovianski-N» (kde N jest naturalističny). Potom nazvu «slovianski» prijel slovianski-N, a slovianski-P stal jegova oproščena versija, vyše podobna bulgarskomu i makedonskomu. Oni razhodili se toliko tym, že slovianski imal šest padežev, a slovianski-P ne imal padežev.
V 2011 roku slovianski, slovioski i novoslověnsky sjedinili se v obči projekt pod nazvoju medžuslovjansky. Oproščena forma slovianski byla zaměnjena oproščenoju formoju medžuslovjanskogo, sloviantom.[1]
Priklad
edit«Otče naš» na slovianski v latinici i kirilici:
Naš otec, ktori ješ v nebah, da svetene je tvoje imeno. Da priide tvoje krolevstvo, da bude tvoja volja, kak v nebah tak i na zemlje. Hleb naš každodenni daj nam tutden', i izvinij nam naše grehi, tak kak mi izvinime naših grešnikov. I ne ved' nas v pokušenje, ale spasij nas od zlogo.
Наш отец, ктори йеш в небах, да светене йе твойе имено. Да прииде твойе кролевство, да буде твоя воля, как в небах так и на землье. Хлеб наш каждоденни дай нам тутдень, и извиний нам наше грехи, так как ми извиниме наших грешников. И не ведь нас в покушенье, але спасий нас од злого.
Iztočniky
edit- ↑ Jan van Steenbergen (12 maja 2013). "A Short History of Interslavic" (na anglijskom). Data dostupa: 9 dekembra 2014.