Wp/isv/Indoevropejske jezyky

< Wp | isv
Wp > isv > Indoevropejske jezyky

Indoevropejske jezyky sut jezyčna rodina, ktora jest rodna večinstvu ljudij v Evropě, na Iranskom platu i na sěveru Indijskogo subkontinenta. Něktore jezyky tutoj rodiny, anglijsky, francuzsky, portugalsky, russky, niderlandsky i špansky, razrastli črěz kolonializm v moderny čas i tutčas imajut govoriteljev na několikyh kontinentah. Proizhodi od praindoevropejskogo jezyka. Indoevropejske jezyky dělet se na několiko čestij ili podrodin, iz ktoryh 9 grup tutčas sut mrtve, a 8 grup imajut jezyky, ktore sut žive:

Jezykova rodina
Indoevropejske
Indoevropejske jezyky na kartě, slovjanske zelenym
Obča informacija
Ozemja
  • Do kolonialnoj ery: Evrazija
  • Dnes: ves svět
Govoriteljiok. 3.2 miliardy
Prajezykpraindoevropejsky jezyk
Podrazděljeńje

Dnes indoevropejske jezyky s najvelikym čislom rodimyh govoriteljev sut anglijsky, hindustansky, špansky, bengalsky, francuzsky, russky, portugalsky, němečsky i pendžabsky, každy iz ktoryh imaje vyše 100 milionov rodimyh govoriteljev. Mnoge ine sut male i pod grozoju izmrěńja.

Vsěgo indoevropejskymi jezykami kako rodimymi govoret 3,2 miliardy ljudij na cělom světu (kolo 46% zemskogo ljudstva), najvyše vsego iz jezyčnyh rodin. Cělo sut 445 živyh indoevropejskyh jezykov, suglasno ocěnjeńju Etnologa, iz ktoryh vyše dvuh trětin (313 jezykov) sut čest indoiranskoj rodiny indoevropejskyh jezykov.[1]

Template:Wp/isv/Clear

Podobnosti

edit
PIE Anglisky[upper-alpha 1] Gotsky[upper-alpha 2] Latinsky[upper-alpha 3] Antičny Grečsky Sanskrit Iransky Slovjansky[upper-alpha 4] Baltyčsky[upper-alpha 5] Keltsky[upper-alpha 6] Armensky Albansky Tohtarsky[upper-alpha 7] Hetytsky[upper-alpha 8]
*méH₂tēr-

"matka"

mother SN móðir māter mḗtēr mā́tṛ, mātṛ́ mātar- mati, matka L móteris māthir mayr motër[upper-alpha 9] A mācar

B "mācer"

*dʰĝʰemon-

"člověk"

stary anglijski

guma

guma homō khthōn[upper-alpha 10] kurdyjsky zevî[upper-alpha 11] zemljaninъ žmuõ duine A sóm

B śaumo

*muH₁s-

"myš"

mouse SN mús mūs mũs mū́ṣ muš myšĭ mukn mi
*wl̥kʷos

"volk"

wolf wulfs lupus lúkos vŕ̥kaḥ vǝhrka- vlĭkŭ wilks olc[upper-alpha 12] ulk B walkwe ulippana
*H₂éĝros

"polje"

acre akrs ager agrós ájraḥ[upper-alpha 13] art arë

Zapisky

edit
  1. staro-anglijsky ili anglijsky
  2. ili stary-nodycki (SN), staro-vysoko-němečsky (StVN), srědnji-vysoki-němečsky (SrVN)
  3. ili oskansky (O), umbrjansky (U)
  4. starocrkovnoslovjansky ili iny
  5. litovsky (L) ili staro-prusky (SP)
  6. irlandsky (I) ili valijsky (V)
  7. A ili B
  8. ili iny anatolijsky
  9. znači "sestra"
  10. znači "iz zemi"
  11. znači "fermer"
  12. znači "zly"
  13. znači "luka"

Iztočniky

edit
  1. "Ethnologue report for Indo-European" (na anglijskom). Ethnologue.com.

Vněšnje linky

edit