Wp/isv/Češsky jezyk

< Wp | isv
Wp > isv > Češsky jezyk

Češsky jezyk jest zapadnoslovjansky jezyk iz češskoslovačskoj grupy, čest slovjanskoj větvy indoevropejskyh jezykov. Češsky imaje 13 milionov govoriteljev i jest služebny jezyk Čehije. On jest svezany s slovačskym jezykom do vysokoj vzajemnoj razumlivosti, a takože menje — s poljskym. Kako i ine slovjanske jezyky, češsky jest fleksijny jezyk s bogatym strojem morfemov i odnosno gybkym. Jego slovosbor imal obširny vliv iz latinskogo i němečskogo jezykov.

Jezyk
Češsky
češ.: čeština, český jazyk
Obča informacija
OzemjaČehija
Narodnostčehi
Govoritelji14.3 milionov (2015)
Pismolatinica
Služebny status
Služebny jezyk
Poznanny jezyk menšinstv
Jezyčna organizacijaInstitut češskogo jezyka
Jezyčna rodina

Češskoslovačska grupa objavila se v Vysoko Srědnjevěčje, a standardizacija češskogo i slovačskogo v češskoslovačskom narěčnom kontinuumu počela se v ranny sovrěmenny period. V koncu 18. — srědině 19. stolětij v času Češskogo narodnogo oživjeńja objavil se sovrěmenny pisemny standard. Glavno nestandardno narěčje «pbyčny češsky» jest osnovano na rěči žiteljev Pragy, ale jego koristajut žitelji boljšesti ozemij Čehije. Moravske narěčja, na ktoryh govoret v iztočnyh čestah kraja, takože klasifikovajut kako češsky jezyk, hot poněktore iz jih iztočnyh variantov sut bliže k slovačskomu.

Iztočniky

edit
  1. Ministry of Interior of Poland: Act of 6 January 2005 on national and ethnic minorities and on the regional languages

Vněšnje linky

edit