Glagolica (Ⰳⰾⰰⰳⱁⰾⰹⱌⰰ ili takože Ⰳⰾⰳⱁⰾⰻⱌⰰ, Ⰳⰾⰰⰳⱁⰾⰺⱌⰰ) jest najstarějše znano slovjansko pismo. Razvažaje se, čto ono bylo stvorjeno v 9. stolětju Kirilom, bizantijskym monahom iz Tesalonikov. On i jegov brat, Metodij, byli poslani bizantijskym imperatorom Mihailom 3. v 863 roku v Veliku Moraviju, da by razprostraniti hristijanstvo srěd zapadnyh slovjanov. Brati rěšili prěvesti liturgične knigy na staroslovjansky jezyk — jegove slova ne bylo legko napisati grečskym ili latinskym pismom ubo Kiril rěšil izmysliti novo pismo, glagolicu, ktoru on osnoval na městnom narěčju slovjanov iz krajiny Saloniki.
Poslě smrti Kirila i Metodija, glagolicu prěstali koristati v Moraviji, ale jih učeniki prodolžili propagovati jej na zapadu i na jugu, kde ona takože byla potom izměščana latiniceju. Glagolica byla shranjena toliko duhovenstvom Hrvatije, da by pisati crkovnoslovjanskom do ranogo 19. stolětja.
Ime
editIme ne bylo stvorjeno poslě stvorenja pisma i proizhodi iz starocrkovnoslovjanskogo глаголъ, "slovo". Ime bylo stvorjeno črěz stolětja poslě stvorjeńja pisma. Jest domysl, čto ime «glagolica» razvilo se v Hrvatije v 14. stolětju i izvode se iz slova glagoljati, ktoro prikladalo se k privrženecam liturgiji v slovjanskom.[1]
Na crkovnoslovjanskom jezyku glagolica imenuje se кѷрїлловица (kirillovica).
Rody
editV těčenju stolětji glagolica razvila se v mnoge rody: jest krugla glagolica, v něktoryh jezykah jej nazva jest «obla glagolica». Vse najstarějše glagoličske teksty iz tako zvanogo «starocrkovnoslovjanskogo kanona» sut pisane v krugloj glagolicě (Kyjevsky Misal, Assemansky Kodeks i druge). Jest i rod tako zvanoj «hrvatskoj vuglastoj glagolice», upotrěbjanoj v hrvatskoj rimsko-slovjanskoj liturgiji, a takože «hrvatskoj rukopisnoj glagolice». Sut takože različne prohodne i měšane formy glagolice, na priklad zapis na doskě iz Bašky ima različne osoblive formy bukv i někogdy takože latinske litery napr. O, M, N zaměsto glagoličskyh Ⱁ, Ⰿ, Ⱀ[2]. Takože forma pisanja jerov i bukvy Zemlja (Ⰸ) i drugyh bukv napr. v Kyjevskom misalu i Asemanskom kodeksu jest nemnogo ina.[3]
Pravopis
editGlagolica ne iměla jednogo, redovnogo i točnogo pravopisa. Pisanje sloves zavisělo često od pisatelja i dialekta, pisatelji upotrěbjali takože različne označenja(točky, linije i druge) dnes malo razumlive, ne pisali odstupov medžu slovami, interpunkcija byla mnogo bědna (bez ekvivalentov znakov . , !). Na priměr, dva slova "běsy izgonite" v Kodeksě Marianskom sut pisane "ⰱⱑⱄⱏⰹ ⰻⰸⰳⱁⱀⰻⱅⰵ" v Kodeksě Zografskom sut "ⰱⱑⱄⱏⰹ ⰺⰸⰳⱁⱀⰻⱅⰵ" i v Kodeksě Asemanskom "Ⰱⱑⱄⱏⰹ ⰻ̄ⰸⰳⱁⱀⰹⱅⰵ".
Razliky v pravopisě sut često v bukvah Ⰺ, Ⰻ, Ⰹ[4] i v jih sostavjenjah s jerami, napr. ⱏⰹ, ⱏⰻ, ⱐⰹ. Takože pisanje jerov tvrdogo i mękkogo i nasalov bylo različno: ove zvųky pomalo izčezali v rodnyh, městnyh jezykah. Něktore bukvy byli mnogo rědke i s nejasnom značenjem, napr. tako zovana bukva «hlъmъ», ona byla pisana jedino v slově ⱒⰾⱏⰿⱏ i jedino v něktoryh rukopisah.[5] Koristili tož mnoge skraćenja i s tako zvanym titlom ҃ i ine.[6]
Iztočniky
edit- ↑ Bernard Comrie and Greville G. Corbett, The Slavonic Languages, Taylor & Francis, 2002, p. 29.
- ↑ Snimka iz Wikimedia Commons: File:Bascanska_ploca.jpg Spis bukv iz dosky iz Bašky: http://www.croatianhistory.net/etf/baska.html
- ↑ Sravnite sobě stranicu glagolice iz Asemanskogo Kodeksa File:CodexVaticanusSlavicus3Gagoliticus.jpg i stranice iz Kyjevskogo Misala https://www.wdl.org/en/item/7488/view/1/13/
- ↑ Zrite Evangelij Mateja, děl 10, linija 8. K. Mariansky: http://titus.uni-frankfurt.de/texte/etcs/slav/aksl/marianus/maria.htm K. Asemansky: http://titus.fkidg1.uni-frankfurt.de/texte/etcs/slav/aksl/asseman/assem.htm K. Zografsky: http://titus.fkidg1.uni-frankfurt.de/texte/etcs/slav/aksl/zograph/zogra.htm
- ↑ Dawn of the Slavic: an introduction to the Slavic philology, A. Schenker, stranica 172
- ↑ Dawn of the Slavic: an introduction to the Slavic philology, A. Schenker, stranica 181-182
Vněšnje linky
edit- Moderno glagoljičsko pravopisanje — članok v časopisu Slovjani.info
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Glagolitic script" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).