Gornolužičsky jezyk abo gornosrbsky jezyk jest slovjansky jezyk, jedin iz dvoh lužičskyh jezykov, ktorym posluživajut se srbolužičani na nevelikoj zoně okolo Budyšina v iztočnoj česti Němcije (historičny region Gornoj Lužice).
gornoluž.: hornjoserbšćina, hornjoserbsce | |
Obča informacija | |
---|---|
Ozemja | Gorna Lužica vnutri zemje Saksonija (Němcija) |
Narodnost | sorbolužičani |
Govoritelji | 13000 (2007) |
Pismo | latinica |
Služebny status | |
Poznanny jezyk menšinstv | Saksonija |
Jezyčna rodina | |
Razom s dolnolužičskym jezykom naleži do podgrupy lužičskyh jezykov zapadnoslovjanskyh. Kolikost koristnikov jezyka jest okolo 20 tyseč.
Gornolužičsky jezyk razni se od najblizšego jemu dolnolužičskogo jezyka (razom s ktorym sozdava lužičsku podgrupu zapadnoslovjanskyh jezykov) vo vsih kategorijah jezyka, medžu inymi fonetičnoj, morfologičnoj i leksikalnoj. Jednočasno oba jezyky sjedinjajut red spolnyh svojstv, ktore rěšajut o jih razlikě s drugymi zapadnoslovjanskymi jezykami: bytost dvojnogo čisla, prisučnost prostyh form minulogo časa glagolov, mnogo boljši než v ostalyh jezykah poděl němečskyh slov medžu slovami. Red svojstv sjedinjaje gornolužičsky jezyk s lehitskymi jezykami, mnogo svojstv rěšaje takože o jegove podobnosti do jezykov češsko-slovačskoj podgrupy.
Vněšnje linky
edit- Vikipedija, svobodna enciklopedija na gornolužičskom
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Język górnołużycki» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).