Wp/isv/Gornolužičsky jezyk

< Wp | isv
Wp > isv > Gornolužičsky jezyk

Gornolužičsky jezyk abo gornosrbsky jezyk jest slovjansky jezyk, jedin iz dvoh lužičskyh jezykov, ktorym posluživajut se srbolužičani na nevelikoj zoně okolo Budyšina v iztočnoj česti Němcije (historičny region Gornoj Lužice).

Jezyk
Gornolužičsky
gornoluž.: hornjoserbšćina, hornjoserbsce
Obča informacija
OzemjaGorna Lužica vnutri zemje Saksonija (Němcija)
Narodnostsorbolužičani
Govoritelji13000 (2007)
Pismolatinica
Služebny status
Poznanny jezyk menšinstvSaksonija
Jezyčna rodina

Razom s dolnolužičskym jezykom naleži do podgrupy lužičskyh jezykov zapadnoslovjanskyh. Kolikost koristnikov jezyka jest okolo 20 tyseč.

Gornolužičsky jezyk razni se od najblizšego jemu dolnolužičskogo jezyka (razom s ktorym sozdava lužičsku podgrupu zapadnoslovjanskyh jezykov) vo vsih kategorijah jezyka, medžu inymi fonetičnoj, morfologičnoj i leksikalnoj. Jednočasno oba jezyky sjedinjajut red spolnyh svojstv, ktore rěšajut o jih razlikě s drugymi zapadnoslovjanskymi jezykami: bytost dvojnogo čisla, prisučnost prostyh form minulogo časa glagolov, mnogo boljši než v ostalyh jezykah poděl němečskyh slov medžu slovami. Red svojstv sjedinjaje gornolužičsky jezyk s lehitskymi jezykami, mnogo svojstv rěšaje takože o jegove podobnosti do jezykov češsko-slovačskoj podgrupy.

Vněšnje linky

edit