Čehija, abo Češska republika, jest država bez izhoda k morju v Centraljnoj Evropě. Graniči s Němcijeju na zapadu, Avstrijeju na jugu, Slovakijeju na vozhodu i Poljskoju na sěverovozhodu. Čehija imaje površinu v 78 866 km². Naseljenje Čehije na 2020 rok jest 10 707 839 ljudij.[1] Glavny i največši grad jest Praga.
| češ.: Česko | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Češska republika češ.: Česká republika |
| Himn | Kde dom moj |
| Glavny i najbolši grad | Praga |
| Državna forma | unitarna parlamentska republika |
| Statistika | |
| Plošča | 78 866 km² (115.) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | krona (CZK) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | CZ |
<mapframe> problems:
| |
| Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord | |
Čehija jest unitarna parlamentska republika. Vhodi v Evropejsky sojuz s 2004 roku. Valuta Čehije jest krona.
Historija
editV 7. stolětju na ozemjah Čehije nahodila se prva dokumentovana slovjanska država, Samova država. V 9. stolětju Čehija vošla v sostav Velikoj Moravije. Poslě razpada Velikoj Moravije Češsko knežstvo pod vladoju dinastiji Premyslovcev v 1002 roku stalo državoju v sostavu Svetoj Rimskoj imperije, a v 1198 roku stalo kraljevstvom. Poslě bitvy u Mohača Češsko kraljevstvo stalo byti pod vladoju avstrijskoj dinastije Habsburgov. Protestantsko Češsko povstańje stalo početkom dlja vseevropejskoj Tridesetlětnej vojny. Poslě bitvy na Běloj gorě Habsburgy utvrdili svoju vladu nad Čehijeju. Po razpuščeńju Svetoj Rimskoj imperije v 1806 roku Češsko kraljevstvo stalo čestju Avstrijskoj imperije.
V 19. stolětju češske ozemja stali veče promyslnymi, i v 1918 roku po razpadu Avstro-Madjarije poslě Prvoj světovoj vojny oni vošli v sostav Prvoj Čehoslovačskoj republiky. Vslěd Mjunhenskogo dogovora v 1938 roku nacističska Němcija okupovala Čehoslovakiju. Trětja Čehoslovačska republika byla restavrovana poslě konca Drugoj světovoj vojny v 1945 roku, ale Čehoslovakija stala komunističnoju državoju v sostavu Iztočnogo bloka poslě puča v 1948 roku. Poslě liberalizacije v 1968 roku v Čehiju vtrgnuli sily Sovětskogo sojuza i inyh držav Iztočnogo bloka.
V novembru 1989 roka Aksamitno povstańje zakončilo period komunističnoj vlasti v Čehoslovakiji, i v 1993 roku Čehoslovakiju razpustili na dvě nezaležnyh državy, Čehiju i Slovakiju. Čehija vošla v Organizaciju Sěveroatlantičskogo dogovora v 1999 roku i v Evropejsky sojuz v 2004 roku.
Administrativno děljeńje
editČehija deli se na 14 krajin:
- Srednjičešsky kraj (češ.: Středočeský kraj)
- Južnočešsky kraj (češ.: Jihočeský kraj)
- Plzensky kraj (češ.: Plzeňský kraj)
- Karlovarsky kraj (češ.: Karlovarský kraj)
- Ustečsky kraj (češ.: Ústecký kraj)
- Liberečsky kraj (češ.: Liberecký kraj)
- Kralovegradecky kraj (češ.: Královéhradecký kraj)
- Pardubicky kraj (češ.: Pardubický kraj)
- Olomoučsky kraj (češ.: Olomoucký kraj)
- Moravskoslezsky kraj (češ.: Moravskoslezský kraj)
- Jugomoravsky kraj (češ.: Jihomoravský kraj)
- Zlinsky kraj (češ.: Zlínský kraj)
- Vysočina (češ.: Kraj Vysočina)
- Praga (češ.: Praha)
Iztočniky
edit- ↑ 1.0 1.1 "Population — CZSO". Czech Statistical Office. Data dostupa: 29 maja 2020.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Czech Republic" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).