Lihtenštejn, služebno Knežstvo Lihtenštejn, jest država v Centralnoj Evropě. Nahodi se v Alpah i graniči so Švejcarijeju na zapadu i jugu i Avstrijeju na iztoku i sěveru. Lihtenštejn imaje površinu v 160 km², na ktoryh živut kolo 39 tysečev ljudij. Glavny grad jest Vaduc, najljudny grad jest Šaan.
něm.: Liechtenstein | |
Obča informacija | |
---|---|
Polna nazva | Knežstvo Lihtenštejn (něm.: Fürstentum Liechtenstein) |
Himn | "Vysoko na mladom Rajnu" |
Glavny grad | Vaduc |
Najbolši grad | Šaan |
Služebne jezyky | němečsky jezyk |
Državna forma | unitarna parlamentska polukonstitucijna monarhija |
Statistika | |
Plošča | 160 km² (189.) |
Naseljeńje |
|
Valuta | švejcarsky frank (CHF) |
Časova zona | |
Kod ISO 3166 | LI |
<mapframe> problems:
| |
Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord |
Nazva državy proizhodi od prězimeni vladajučej dinastije, Lihtenštajnov. Oni stali vladati ozemjami Lihtenštejna kako česti Svetoj Rimskoj imperije v 1719 godu. Poslě razpuščeńja Svetoj Rimskoj imperije Lihtenštejn stal nezaležnoju državoju. Dolge gody Lihtenštajni ne žili v krajině, ktoroj vladali, a žili v svojih iměńjah v Avstro-Madjariji. Poslě razpada Avstro-Madjarije Lihtenštejn vošel v trgovy i valutny sojuz so Švejcarijeju. V čas Drugoj světovoj vojny država byla nevtralnoju, ale buduči němcami, dinastija Lihtenštajnov utratila iměńja v Čehoslovakiji i Poljskě poslě deportacije němcev iz njih. Lihtenštejn imaje diplomatičny spor s Čehijeju za tamte iměńja.
Lihtenštejn jest unitarna parlamentarska polukonstitucijna monarhija. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Lihtenštejn imaje valutny sojuz so Švejcarijeju i koristaje kako valutu švejcarsky frank.
Administrativno děljeńje
editLihtenštejn děli se na 11 krajin:
Iztočniky
editVněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Liechtenstein" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).