Belgija, služebno Kraljevstvo Belgija, jest država v zapadnoj Evropě. Graniči s Niderlandami na sěveru, Němcijeju na iztoku, Ljuksemburgom na jugoiztoku, Francijeju na jugozapadu i imaje izhod k Sěvernomu morju na sěverozapadu. Imaje plošču 30.689 km² i naseljenje bolje 11.5 milionov ljudij (2022).[3] Naseljenje Belgije sostoji medžu drugymi iz Flamandcev (55,09%), Valoncev (31,50%), Italijanov (1,95%), Arabov (1,85%), Francuzov (1,10%), Niderlandcev (0,97%), Němcev (0,92%) i Portugalcev (0,60%). Gustota naseljenja jest okolo 379,6/km². Belgija imaje tri služebne jezyky: niderlandsky (ok. 60% naseljenja), francuzsky (ok. 40%) i němečsky (ok. 0,7% v vozhodnoj česti kraja). Glavny i največši grad jest Bruselj, ine velike grady sut Antverp, Gent, Šarlerua, Liež, Bruž, Namur i Ljoven.
| nid.: België; fr.: Belgique; něm.: Belgien | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Kraljevstvo Belgija nid.: Koninkrijk België; fr.: Royaume de Belgique; něm.: Königreich Belgien |
| Himn | Brabantska |
| Glavny i najbolši grad | Bruselj |
| Služebne jezyky | |
| Državna forma | federalna parlamentska konstitucijna monarhija |
| Statistika | |
| Plošča | 30 689[1] km² (136.) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | evro (EUR) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | BE |
<mapframe> problems:
| |
| Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord | |
Belgija jest suverenna država i federalna konstitucijna monarhija s parlamentskym strojem. Federativny ustroj jest dost složeny. Politična sistema jest osnovana na tako nazyvajemym «dvupolusnym federalizmom». Po jednoj straně jest unitarna država, od ktoroj nizše plasty sut zavisne v oblastah podankov, pensij, zdravotničskyh strahovok, spravědlivosti, odnošenij s čudžinoju i tako dalje, po drugoj straně Belgiju sostavjajut tri federalne regiony: Flamandsky region, Valonsky region i Region stoličnogo grada Bruselj. Kromě togo, Belgija takože sostoji iz treh spoločnostij: niderlandskogojezyčnoj, francuzskojezyčnoj i němečskojezyčnoj. Regiony sut odgovorne za děla svezane s vlastnoju zemjeju, napriklad za občiny (munipipalitety), upravjanje prostoru, zemjedělstvo, lěsničstvo, obsrědinu, transport, energiju, budovanje, trgovanje i trud. Spoločnosti zajmajut se kulturnymi, jezyčnymi i ličnymi dělami, sportom, obrazenjem, naukoju i zdravoohranjenjem. Vse federalne regiony i spoločnosti imajut vlastny parlament i vlastu vladu. Flamandske region i spoločnosti imajut obču parlament, ale deputati iz Bruselja ne imajut prava glasovati o dělah svezanyh s regionom. Vslěd povyšego Belgija imajut šest parlamentov (raněje: sedm) i šest sovětov ministrov.
Administrativno děljenje Belgije
editBelgija imaje složeny ustroj, osnovjeny na tako nazyvajemym «dvupolusnym federalizom». To znači, že mimo unitarnoj državy sut takože tri federalne regiony i tri spoločnosti.
Regiony (nid.: gewesten) sut:
Spoločnosti (nid.: gemeenschappen) sut:
- niderlandskogojezyčna spoločnost,
- francuzskojezyčna spoločnost,
- němečskojezyčna spoločnost.
Bruselj jest jednočasno glavny glad Belgije, flamandskogo regiona i francuzskojezyčnoj spoločnosti. Glavny grad Valonije jest Namur, a glavny grad němečskoj spoločnosti jest Eupen.
-
Tri regiony Belgije: Flandrija (žolty), Valonija (črveny), Bruselj (modry) -
Tri spoločnosti Belgije: niderlandskogojezyčna (žolta), francuzskojezyčna (črvena), němečskojezyčna (modra)
Na uravnju medžu federalnymi regionami i občinami sut provincije. Belgija sostoji iz deseti provincij: pet v Flandriji, pet v Valoniji. Vsaka provincija imaje vladu i izbu provincialnyh deputatov. Tretji region, region stoličnogo grada Bruselj ne prinaleži nijednoj provinciji i ne sodrživaje provincije.
-
Provincije Belgije
| Region | Provincija | Naseljenje | Povrhnja (km²) |
Gustota (ljudi/km²) | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Herb | Ime | Glavny grad | Herb | Ime | Glavny grad | |||
|
Flandrija Vlaanderen |
Bruselj Brussel |
|
Antverp Antwerpen |
Antverp Antwerpen |
1.886.609 | 2.867 | 658,04 |
|
Flamandsky Brabant Vlaams-Brabant |
Ljoven Leuven |
1.173.440 | 2.106 | 557,19 | |||
|
Limburg Limburg |
Hasselt Hasselt |
885.951 | 2.422 | 365,79 | |||
|
Vozhodna Flandrija Oost-Vlaanderen |
Gent Gent |
1.543.865 | 2.982 | 517,72 | |||
|
Zapadna Flandrija West-Vlaanderen |
Bruž Brugge |
1.209.011 | 3.144 | 384,54 | |||
|
Valonija Wallonie |
Namur Namur |
|
Valonsky Brabant Brabant Wallon |
Vavr Wavre |
409.782 | 1.091 | 375,60 |
.svg){kind=small}
|
Eno Hainaut |
Mons Mons |
1.351.127 | 3.786 | 356,87 | |||
.svg){kind=small}
|
Liež Liège, Lüttich |
Liež Liège |
1.110.989 | 3.862 | 287,67 | |||
.svg){kind=small}
|
Luksemburg Luxembourg |
Arlon Arlon |
291.143 | 4.505 | 64,63 | |||
.svg){kind=small}
|
Namur Namur |
Namur Namur |
499.454 | 3.600 | 138,74 | |||
|
Region stoličnogo grada Bruselj Brussels Hoofdstedelijk Gewest Région de Bruxelles-Capitale |
Bruselj Brussel Bruxelles |
1.222.637 | 161 | 7527,63 | |||
Političny ustroj
edit
Belgija jest tako nazyvajema «narodna monarhija», čto znači, že kralj ne vladaje državoju, ale narodom, i jegovo dostojenstvo ne zvuči «Kralj Belgije», ale «Kralj Belgov». Mimohodom, belgijsky kralj odigryvaje čisto formalnu rolju i ne imaje političnu vlast. Od 2013-ogo goda Belgijeju vladaje kralj Filip.
Belgija imaje šest parlamentov, ktore zajedno imajut 537 členov:
- Federalny parlament Belgije (dvě izby: dolna izba s 150 členami i senat s 60 členami)
- Parlament Flandrije (za Flamandsky region i flamandsku spoločnost: 124 členi)
- Parlament Valonije (75 členov)
- Parlement Regiona stoličnogo grada Bruselj (89 členov: 72 francuzskojezyčni, 17 niderlandskojezyčnyh)
- Parlament francuzskojezyčnoj spoločnosti (94 členi: 75 členov valonskogo parlamenta plus 19 iz 72 francuzskojezyčnyh členov Bruseljskogo parlamenta)
- Parlament němečskojezyčnoj spoločnosti (25 členov)
Dalje Belgija imaje šest vlad:
- Federalna vlada (15 ministrov i 5 državnyh sekretarev)
- Flamandska vlada (9 ministrov)
- Valonska vlada (8 ministrov)
- Vlada Regiona stoličnogo grada Bruselj (5 ministrov i 3 državni sekretari)
- Vlada francuzskojezyčnoj spoločnosti (7 ministrov)
- Vlada němečskojezyčnoj spoločnosti (4 ministri)
Belgija jest parlamentarna demokracija. Skoro vse politične partije sut podrazděljene po jezyku: sut partije za niderlanskogogovorečih, za francuzskogovorečih i za němečskogovorečih. Najvažnějše partije, ktore imajut prědstaviteljstvo v izbah federalnogo parlamenta sut slědujuče:
| Skračenje | Polna nazva | Ideologija | Jezyk | Čislo deputatov | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| dolna izba | senat | |||||
| N-VA | Novo-flamandsky alians Nieuw-Vlaamse Alliantie |
flamandsky nacionalizm | nid. | 24 | 10 | |
| Vlaams Belang | Flamandsky interes Vlaams Belang |
krajna pravica, flamandsky nacionalizm | nid. | 20 | 8 | |
| MR | Reformatorsko dviženje Mouvement Réformateur |
liberalizm | fr. | 19 | 9 | |
| PS | Socialistična partija Parti Socialiste |
socialdemokracija | fr. | 16 | 6 | |
| PVDA/PTB | Partija truda Belgije Partij van de Arbeid / Parti du Travail de Belgique |
marksizm | nid./fr. | 15 | 6 | |
| Les Engagés | Oddani Les Engagés |
hristijanska demokracija | fr. | 14 | 5 | |
| Vooruit | Vprěd Vooruit |
socialdemokracija | nid. | 13 | 4 | |
| CD&V | Hristijansko-demokratični i flamandski Christen-Democratisch en Vlaams |
hristijanska demokracija | nid. | 11 | 5 | |
| Ecolo-Groen | Skonfederovani ekologisti za organizaciju originalnyh borb – Zelenj Écologistes Confédérés pour l'Organisation de Luttes Originales – Groen |
ekologizm | fr./nid. | 9 | 3 | |
| Open Vld | Otvorjeni flamandski liberali i demokrati Open Vlaamse Liberalen en Democraten |
liberalizm | nid. | 8 | 3 | |
| DéFI | Nezavisny federalističny demokrat Démocrate Fédéraliste Indépendant |
socialliberalizm | fr. | 1 | — | |
Iztočniky
edit- ↑ "be.STAT". Bestat.statbel.fgov.be. 26 novembra 2019.
- ↑ "Structuur van de bevolking" (na niderlandskom). Statbel. Data dostupa: 29 februara 2020.
- ↑ STATBEL: Struktura naseljenja.
- ↑ poslě parlamentarnyh izborov 9-ogo junija 2024-ogo goda.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Belgium" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).