Grecija, služebno Grečska republika, jest država v Južnoj Evropě. Graniči s Albanijeju na sěverozapadu, Sěvernoju Makedonijeju i Bulgarijeju na sěveru i Turcijeju na iztoku. Površina Grecije jest 131 957 km², a naseljeńje jest kolo 10,7 milionov ljudij. Glavny i najljudny grad sut Atiny.
| greč.: Ελλάδα | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Grečska republika (greč.: Ελληνική Δημοκρατία) |
| Glavny i najbolši grad | Atiny |
| Državna forma | unitarna parlamentska republika |
| Statistika | |
| Plošča | 131 957 km² (95.)[1] |
| Naseljeńje | |
| Valuta | evro (EUR) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | GR |
<mapframe> problems:
| |
| Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord | |
Greciju mnet městom početka zapadnoj civilizacije, i v njej počeli se demokratija, zapadna filozofija, zapadna kniževnost, historiografija, politična nauka, glavne naučne i matematične zasady, teatr i Olimpijske igry. S 8. stolětja do našej ery greki imali razne nezaležne državy-grady, znane kako polisy. Filip 2. Makedonsky objedinil večinstvo sovrěmennoj Grecije v 4. stolětju do našej ery, a jego syn Aleksander Veliky brzo zavojeval velike česti antičnogo světa, od iztočnogo brěga Srědzemnogo morja do Indije. Slědny elinističny period byl nadglaviščem grečskoj kultury i vliva v antičnosti. Greciju zavojevala Rimska republika v 2. stolětju do našej ery, i ona stala važnoju čestju Rimskoj imperije i jej naslědnice, Bizantijskoj imperije, ktora byla kulturno i jezyčno prěvažno grečskoju imperijeju. Grečska pravoslavna crkov, ktora počela istnovati v 1. stolětju našej ery, pomogla izformovati sovrěmennu grečsku identičnost i prědala grečske tradicije večšemu pravoslavnomu světu. Poslě upada Bizantijskoj imperije v srědině 15. stolětja Grecija na 3 stolětja byla pod vladoju Osmanskoj imperije. V 1830 godu, poslě Grečskoj vojny za nezaležnost, počela istnovati sovrěmenna nezaležna Grecija.
Grecija jest unitarna parlamentska republika. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov, Evropejsky sojuz i NATO. Valuta Grecije jest evro.
Administrativno děljeńje
editGrecija děli se na 14 krajin:
- Attika (greč.: Περιφέρεια Αττικής)
- Centralna Grecija (greč.: Περιφέρεια Στερεάς Ελλάδας)
- Centralna Makedonija (greč.: Κεντρική Μακεδονία)
- Krit (greč.: Κρήτη)
- Iztočna Makedonija i Trakija (greč.: Ανατολική Μακεδονία και Θράκη)
- Epir (greč.: Ήπειρος)
- Ioničske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Ιονίων Νήσων)
- Sěverne Egejske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Βορείου Αιγαίου)
- Peloponis (greč.: Περιφέρεια Πελοποννήσου)
- Južne Egejske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Νοτίου Αιγαίου)
- Tesalija (greč.: Περιφέρεια Θεσσαλία)
- Zapadna Grecija (greč.: Περιφέρεια Δυτικής Ελλάδας)
- Zapadna Makedonija (greč.: Περιφέρεια Δυτική Μακεδονία)
- avtonomija gory Atos (greč.: Άθως)
Gora Atos jest osobliva krajina, ktora imaje avtonomiju v sostavu Grecije i upravjaje se prědstaviteljami monastyrov na gorě. Na gorě Atos zabranili pristup žen i ženskyh životin, vključajuči krav i ovc.
Iztočniky
edit- ↑ "Country Comparison: Area". The World Factbook (na anglijskom). Central Intelligence Agency. Data dostupa: 7 januara 2013.
- ↑ "Statistics — ELSTAT". www.statistics.gr (na anglijskom). Data dostupa: 30 aprilja 2021.
- ↑ Απογραφή Πληθυσμού — Κατοικιών 2011. ΜΟΝΙΜΟΣ Πληθυσμός [Results of Population-Housing Census 2011 concerning the permanent population of the country] (PDF) (na grečskom). 20 mareca 2014. Data dostupa: 25 oktobra 2016.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Greece" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).