Wp/isv/Arcah

< Wp | isv
Wp > isv > Arcah

Arcah, služebno Republika Gorskogo Karabahu (arm.: Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն, trl. Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun) i Republika Arcah (arm.: Արցախի Հանրապետություն, trl. Artsakhi Hanrapetutjun) sut ozemja, ktore formalno naleži do Azerbajdžana, ale do goda 2023 funkcionuje ako nezaležna država, ktoro jednako ne jest uznavana prěz nijednoju državu na světe. Jegov načelo ktore proglašeno 6 januara 1992 goda (deklaracije nezaležnosti proglašeno 2 septembra 1991 goda) veže se iz konfliktom o Gorsky Karabah, točenom od načetoka XX věka prěz Armenije i Azerbajdžan, ktorogo vrhnom momentom byla vojna iz godov 1988–1994.

Horugva Arcaha
Gerb Arcaha

28 vrěsnja goda 2023 prezident Šahramanjan je podpisyval ukaz o razpuščenju vsih institutov republiky do 1 sěčnja goda 2024.[1] Ale, potom on je poproboval odrěkati se rěšenje i formovati vladu v izgnanju.[2]

Geografija

edit

Gorsky Karabah zajmaje povrh okolo 4500 km² (de facto pod kontroloju Arměnev javjaje se zona o povrhu 14 000 km²). Stoliceju regiona jest Stepanakert (azer.: Xankəndi), a drugom boljšim gradom – Šuša.

Demografija

edit

V 1989 gode na teritoriji Nagorny Karabahskoj Avtonomnoj Oblosti (bez okolnyh okrugov) žilo 145 593 Arměnev (76,4%), 42 871 Azerbajdžancev (22,4%), i koliko tysěcov Kurdov, Rusov, Grekov i Asyrijcev. V obdobju 1992–1993 boljšest Azerbajdžancev i Kurdov (priblizno 500 tyseč) izběgla iz NKAO i okolnyh okrugov.[3] V godu 1979 totalno armensko naseljenje v ovyh okrugah (Kalbadžar, Lačyn, Gubadly, Džabrajyl, Zangilan, Agdam i Fuzuli) je bylo 1 400 ljudij.[4] K godu 1994 na vsej teritorije byvšej NKAO i okolnyh okrugov běše ostalo se 40% do vojennogo naseljenja. 7 okolnyh okrugov је byli faktično opustošeny. Takože russko naseljenje je uježdžalo, že je ostavilo teritoriju bliz 100% armenskoj.[5]

Glavnom jezykom Arcahu jest jezyk armensky, jednako uživany v jim dialekt jest mnogo razny od uživanyh v Armenije. V 2001 gode 95% ljudstva sostavali Arměni; prisučni byli tož Kurdy, Grecy i Asirijcy. V marcu 2007 goda avtoritety podali kolikost ljudstva na 138 000.

Iztočniky

edit
  1. "Nagorno-Karabakh Republic will cease to exist from Jan 1 2024 - Nagorno-Karabakh authorities". Reuters. 28 septembra 2023. Bylo arhivovano iz iztočnika 28 septembra 2023. Data dostupa: 28 septembra 2023.
  2. Том Де Ваал. «Черный сад». Приложение Template:Wp/isv/Wayback [1] Template:Wp/isv/Wayback
  3. Население Азербайджана: Азербайджанская ССР (1979 г.) (без Нагорно-Карабахской АО) [Population of Azerbaijan: Azerbaijan SSR (1979) (excluding NKAO)]. Ethno-Caucasus. Bylo arhivovano iz iztočnika 28 mareca 2012. Data dostupa: 18 dekembra 2016.
  4. Rowland, Richard H. (2008). "Population Trends in a Contested Pseudo-State: The Case of Nagorno-Karabakh". Eurasian Geography and Economics. 49 (1): 105–108. doi:10.2747/1539-7216.49.1.99. S2CID 153638052. Bylo arhivovano iz iztočnika 21 maja 2021. Data dostupa: 19 septembra 2021.

Vněšnje linky

edit