Italija, služebno Italijanska republika, jest država v Evropě. Italija nahodi se na Apeninskom poluostrovu u Srědzěmnogo morja i několikyh ostrovah bliz njego, a s sěvera jest ograničena Alpami. Ju mnet čestju Južnoj Evropy, ale takože često nazyvajut čestju Zapadnoj. Država imaje obču površinu v 301340 km² i graniči s Francijeju i Švejcarijeju na jugozapadu i Avstrijeju i Slovenijeju na jugoiztoku, a takože imaje vnutri sebe anklavy Vatikan i San-Marino. V Italije živut kolo 60 milionov ljudij i ona jest 3. najljudna država-člen Evropejskogo sojuza. Glavny i najljudny grad jest Rim.
| ital.: Italia | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Italijanska republika ital.: Repubblica Italiana |
| Himn | "Pěsnja italijancev" |
| Glavny i najbolši grad | Rim |
| Služebne jezyky | italijansky jezyk |
| Državna forma | unitarna parlamentska konstitucijna republika |
| Statistika | |
| Plošča | 301,34 km² (71.) |
| Naseljeńje | |
| Valuta | evro (EUR) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | IT |
<mapframe> problems:
| |
| Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord | |
Italija jest unitarna parlamentska republika. Valuta Italije jest evro.
Historija
editItalija historično byla domom mnogym raznym narodam i kulturam. Dodatočno k raznym starodavnym narodam v samoj Italiji, vključajuči italičskyh narodov, ktore dali ozemjam svoje ime, s klasičnoj ery ostrova Italije takože kolonizovali finikijci i karfaginci. Greki osnovali kolonije v tako znanoj Magna-Greciji v južnoj Italiji, a etruski naseljali centralnu Italiju i kelti naseljali sěvernu. Italičsko pleme, znano kako latinci, osnovalo Rimsko kraljevstvo v 8. stolětju do našej ery, ktoro potom stalo republikoju. Rimska republika početkovo zavojevala i asimilovala svojih susědov na Italijanskom poluostrovu, a potom počela zavojevyvati česti Evropy, Sěvernoj Afriky i Azije. K 1. stolětju do našej ery Rimska imperija stala prěvažajučeju močju v oblasti Srědzemnogo morja i stala dostojnym kulturnym, političnym i věrozakonnym srědiščem, čto potrvalo se vyše 200 rokov.
V čas ranego Srědnevěcja Italija prošla črěz razpad Zapadnoj Rimskoj imperije i vpady varvarov, ale k 11. stolětju mnoge grady-superniki i morske republiky, glavno v sěvernyh i centralnyh krajinah Italije, dostali dostatok črěz trgovańje i bankovańje, čto dalo početok sovrěmennomu kapitalizmu. Tute glavno nezaležne državy služili glavnymi trgovymi posrědnikami Evropy s Azijeju i Blizkym iztokom, često imajuči večšu stupenj demokratije, čim večše feodalne države Evropy. Čest centralnoj Italije byla pod kontroloju teokratičnoj Papskoj državy, a južna Italija byla feodalnoju do 19. stolětja vslěd reda inozemnyh zavojevanij bizantijcami, arabami, normanami i t. d.
V 15. stolětju v Italiji počelo se Vozrodžeńje, ktoro razširilo se na ostatnu Evropu, čto dalo novy interes v humanizmu, naukě, izslědovańju i umětničstvu. Italijanska kultura razcvětla i proizvedla red znanyh naučnikov i umětnikov. V Srědnevečju italijanske izslědniki odkryli nove pute k Dalekomu iztoku i Novomu světu, čto pomoglo početi Eru evropejskyh odkrytij. Tym ne menje, trgova i politična moč Italije značno malěla vslěd odkrytja trgovyh putev, ktore obhodili Srědzěmno morje. Stolětja vojn medžu italijanskymi gradami-državami i inostrannogo vměšańja ostavili Italiju politično razdělenoju v slědne stolětja.
K srědině 19. stolětja javil se italijansky nacionalizm i zovy k nezaležnosti od čudžej kontroly. Italija byla bez malogo ujedinjenoju v 1861 roku pod kraljevstvom Sardinija-Pjemont i brzo stala velikoju državoju. V koncu 19. — početku 20. stolětja Italija imala skory rast promysla, glavno na sěveru državy, i iziskala kolonialnu imperiju, ale jug državy ostal byti glavno bědnym i nepromyslnym, čto bylo povodom velikoj emigracije ljudij iz Italije. Hot Italija i byla jednoju iz glavnyh držav-sojuznikov v Prvoj světovoj vojně, ona vošla v period ekonomičnoj krizy i spoločnogo haosa, čto privedlo k stvorjeńju fašističnoj diktatury v 1922 roku. Učestje v Drugoj světovoj vojně na straně držav Osi završilo se vojennoju poražkoju, ekonomičnym niščeńjem i Italijanskoju gradžanskoju vojnoju. Poslě osvobodžeńja Italije i rasta italijanskogo Odpora v državě likvidovali monarhiju i stvorili sovrěmennu demokratičnu republiku.
Administrativno děljeńje
editItalija děli se na 20 krajin:
- Abruco (ital.: Abruzzo)
- Valj-d-Aosta (ital.: Valle d'Aosta)
- Apulija (ital.: Apulia)
- Bazilikata (ital.: Basilicata)
- Kalabrija (ital.: Calabria)
- Kampanija (ital.: Campania)
- Emilija-Romanja (ital.: Emilia-Romagna)
- Friuli-Venezija-Džulija (ital.: Friuli-Venezia Giulia)
- Lacio (ital.: Lazio)
- Ligurija (ital.: Liguria)
- Lombardija (ital.: Lombardia)
- Marke (ital.: Marche)
- Molize (ital.: Molise)
- Pjemont (ital.: Piemonte)
- Sardinija (ital.: Sardinia)
- Sicilija (ital.: Sicilia)
- Toskana (ital.: Toscana)
- Trentino-Aljto-Adidže (ital.: Trentino-Alto Adige)
- Umbrija (ital.: Umbria)
- Veneto (ital.: Veneto)
Iztočniky
edit- ↑ "Indicatori demografici". www.istat.it (na italijanskom). 20 februara 2020. Data dostupa: 11 aprilja 2020.
- ↑ "La popolazione legale del 15° Censimento della popolazione". www.istat.it (na italijanskom). 19 dekembra 2012. Data dostupa: 18 septembra 2019.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Italy" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).