Wp/isv/Azerbajdžan
Azerbajdžan, služebno Republika Azerbajdžana, jest država, ktora leži v gorah Kavkaza, na granice Evropy i Azije. Azerbajdžan graniči s Armenijeju, Rosijeju, Iranom, Gruzijeju i Kaspijskim morjem.
azer.: Azərbaycan | |
Obča informacija | |
---|---|
Polna nazva | Republika Azerbajdžana azer.: Azərbaycan Respublikası |
Himn | Marš Azerbajdžana |
Glavny i najbolši grad | Baku |
Služebne jezyky | azerbajdžansky jezyk |
Državna forma | republika |
Statistika | |
Plošča | 86 600 km² |
Naseljeńje |
|
Valuta | azerbajdžansky manat (AZN) |
Kod ISO 3166 | AZ |
<mapframe> problems:
| |
Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord |
Nezaležnost krajiny je byla proglašana 28 maja goda 1918. Azerbajdžan je proglašal nezaležnost povtorno v 1991 godu poslě razpada Sovětskogo sojuza. Ješče do razpada ozemje s arměnskoj boljšestju v Nagorny Karabahskoj Avtonomnoj Oblosti oddělili se i stvorili na jej teritoriji samoobjavjenu republiku Arcah i běhu prisjedinili teritoriji sedmi okrugov (Kalbadžar, Lačyn, Gubadly, Džabrajyl, Zangilan, Agdam i Fuzuli), kde prědže boljšest je byla azerbajdžanskoj (takože je bylo sučstveno kurdsko naseljenje). Čest ozemij Azerbajdžana sut byli faktično nezaležne od njego do goda 2023, ale republika nemaje poznańja medžunarodnoj občiny.
Boljšest gradnikov Azerbajdžana vyznavaje islam, ale on razvažajemy kak jedin iz najbolje světskyh krajev s muslimanskym naseljenjem.[1] Podolg konstitucije, Azerbajdžan jest světska država.
Geografija
editAdministrativno děljenje
editAzerbajdžanska Republika děli se na 67 okrugov i 11 gradov podredžajemy republikě. Iz njih 7 okrugov i 1 grad nahodet se v Nahčivanskoj Avtonomnoj Republikě.
Iztočniky
edit- ↑ "Islam and Secularism: the Azerbaijani experience and its reflection in France". PR Web. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 februara 2015. Data dostupa: 16 avgusta 2013.