Wp/isv/Avstrija
Avstrija, služebno Republika Avstrija, jest država v Centralnoj Evropě. Graniči s Čehijeju i Němcijeju na sěveru, so Slovakijeju i Madjarijeju na iztoku, so Slovenijeju i Italijeju na jugu i so Švejcarijeju i Lihtenštejnom na zapadu. Površina Avstrije jest 83879 km², a naseljeńje jest kolo 9 milionov ljudij. Glavny i najljudny grad jest Viena.
| něm.: Österreich | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Republika Avstrija (něm.: Republik Österreich) |
| Himn | Zemja gor, zemja na rěkě |
| Glavny i najbolši grad | Viena |
| Služebne jezyky | němečsky jezyk |
| Državna forma | federalna parlamentska republika |
| Statistika | |
| Plošča | 83 879 km² (113.) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | evro (EUR) |
| Časova zona | |
<mapframe> problems:
| |
| Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord | |
V 6–7. stolětjah Avstriju obyvali slovjanske i germanske plemena. Avstrija počela jestvovati kako Iztočna marka kolo 976 goda, a potom stala knežstvom i arcivojevodstvom. Do 1246 goda Avstrijeju vladali Babenbergy, a poslě jeju vladati počela dinastija Habsburgov. Habsburgi pozdněje stali imperatorami Svetoj Rimskoj imperije i Avstrija byla glavnymi jih ozemjami i administrativnym srědiščem Svetoj Rimskoj imperije. V 1526 godu Habsburgi pokorili Čehiju i Madjariju. Poslě razpuščeńja Svetoj Rimskoj imperije Napoleonom Avstrija stala byti vlastnoju imperijeju i glavnoju državoju Němečskoj konfederacije. Poslě poražky v Avstrijsko-pruskoj vojně Avstriji stalo potrěbno vesti nezaležny kurs od inyh němečskyh držav. V 1867 godu, v kompromisu s Madjarijeju, byla osnovana dvujedna monarhija, Avstro-Madjarija.
Pod vladoju imperatora Franca-Jozefa Avstro-Madjarija pristupila do vojny s Srbijeju poslě ubijstva arcivojevody Ferdinanda, naslědnika avstro-madjarskogo trona. To počelo Prvu světovu vojnu. Poslě poražky i razpada monarhije byla osnovana Republika Nemečskoj Avstrije s naměrom sjediniti se s Němcijeju, ale Sojuzniki ne podtrimali novu državu i ona ostala byti nepoznanoju. V 1919 godu Prva Avstrijska republika stala pravnoju naslědniceju Avstrije. V 1938 godu rodženy v Avstriji Adolf Hitler, kancler Němcije, dosegnul aneksije Avstrije nacističnoju Němcijeju črěz anšljus. Poslě poražky Němcije v Drugoj světovoj vojně i okupacije Sojuznikami, Avstrija byla prěosnovana kako nezaležna i nevtralna demokratična država.
Avstrija jest federalna parlamentska republika. Vhodi v Organizaciju Sjedinjenyh Narodov s 1955 goda i Evropejsky sojuz s 1995 goda. Valuta Avstrije jest evro.
Administrativno děljeńje
editAvstrija děli se na 9 krajin:
- Burgenland (něm.: Burgenland)
- Karintija (něm.: Kärnten)
- Doljna Avstrija (něm.: Niederösterreich)
- Zalcburg (něm.: Salzburg)
- Štirija (něm.: Steiermark)
- Tirolj (něm.: Tirol)
- Vrhna Avstrija (něm.: Oberösterreich)
- Forarljberg (něm.: Vorarlberg)
- Viena (něm.: Wien)
Iztočniky
edit- ↑ "Population by Year-/Quarter-beginning" (na němečskom). 7 novembra 2018. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 junija 2015. Data dostupa: 12 junija 2015.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Austria" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).