Wp/isv/Španija

< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Išpanija)
Wp > isv > Španija

Španija, služebno Kraljevstvo Španija, jest država v Zapadnoj Evropě s poněktorymi ozemjami v Afrikě črěz Gibraltarsky proliv i red ostrovov v Atlantičnom okeanu: Kanarskyh k zapadu od Sěvernoj Afriky i Balearskyh v Srědzemnom morju. S plosčju v 505990 km² Španija jest 2. najvelika država v Evropejskom sojuzu i 4. najvelika v Evropě. Naseljeńje jest veče 47.3 milionov ljudij dělaje ju 6. najljudnoju državoju v Evropě i 4. najljudnoju v ES. Glavny i najljudny grad jest Madrid.

Država
Wp/isv/Španija
špan.: España
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaKraljevstvo Španija
špan.: Reino de España
Himn"Kraljevsky marš"
Glavny i najbolši gradMadrid
Državna formaunitarna parlamentska monarhija
Statistika
Plošča505 990[1] km² (51.)
Naseljeńje
  • Spis (2020): 47 450 795[2] ljudij (30.)
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166ES
<mapframe> problems:
  • Attribute "latitude" has an invalid value
  • Attribute "longitude" has an invalid value
Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord

Jej evropejske ozemje nahodet se na Iberijskom poluostrovu i graničet s Portugalijeju na zapadu, Francijeju i Andoroju na sěveru i britanskoju ozemjeju Gibraltar na jugu. Afrikanske ozemje Seuta i Melija dělajut Španiju jedinoju evropejskoju državoju s ozemjami na Afrikanskom kontinentu i graničet jedino s Marokom.

Španija jest unitarna parlamentska monarhija. Vhodi v Evropejsky sojuz i NATO. Valuta Španije jest evro.

Historija

edit

Prvymi kultrami i narodami na ozemjah sovrěmennoj Španije byli davne iberijci, kelti, keltiberijci, vaskonci, turdetanci i oksitanci. Pozdněje v krajinu prišli inozemne narody, finikijci i greki, i osnovali trgove kolonije na južnom brěgu Španije. Kartagenska država zavojevala južnu Španiju k 3. stolětju do našej ery. Poslě vojn s kartagencami ozemje zavojevala Rimska republika i kontrovala jih do upada Zapadnoj Rimskoj imperije v 5. stolětju našej ery. Rimsky vliv stal osnovoju dlja sovrěmennoj španskoj kultury.

V čas upada Zapadnoj Rimskoj imperije na ozemjah Španije stali seliti se germanske plemena iz Centralnoj i Sěvernoj Evropy. S togo časa razne česti Španije kontrolovali svebi, alanci, vandali i visigoti, a čest južnoj Španije byla zavojevanoju Bizantijskoj imperijeju. K 5. stolětju visigoti stali glavnoju močju v krajině i osnovali Visigotsko kraljevstvo, ktoro zajmalo večinstvo Iberijskogo poluostrova.

V početku 8. stolětja v Visigotsko kraljevstvo vrtgnuli arabsko vojsko halifata Umajadov, čto bylo početkom 700-lětnej musulmanskoj kontroly nad južnymi čestami Iberije. Osnovana jimi država Al-Andalus stala velikym ekonomičnym i intelektualnym srědiščem, a grad Kordoba jednym iz najvelikyh i najbogatših v Evropě. Několiko hristijanskyh kraljevstv osnovali v sěvernyh okrajinah Iberije, glavnymi iz ktoryh byli Leon, Kastilija, Aragon, Portugalija i Navara. V slědne 7 stolětij hristijanske kraljevstva vojevali s muslimanskymi za južne ozemje Iberije, čto potom historiografija nazvala "rekonkistoju" (špan.: Reconquista, «prězavojevańje»), i v koncu izigrali s upadom poslědnjego muslimanskogo kraljevstva, Kraljevstva Granady, v 1492 godu. V tymže godu Kristofor Kolumbus pribyl v Novy svět po naručkě unije Kastilije i Aragona, s ktoroj počela se jedina španska država. Poslě konca rekonkisty kralji Španije prěslědovali i proganjali etnične i religiozne menšinstva, osoblivo jevrejev i muslimanov, črěz stroj španskoj inkvizicije. Odkrytje Novogo světa stalo velikym dlja Španije i s 16. do 19. stolětja ona imala jednu iz najvelikyh kolonialnyh imperij v historiji i jednu iz prvyh globalnyh imperij.

Administrativno děljeńje

edit

Španija děli se na 17 avtonomnyh spoločnostij i 2 avtonomnyh grada:

  1. Andalusija (špan.: Andalucía)
  2. Aragon (špan.: Aragón)
  3. Asturija (špan.: Asturias)
  4. Balearske ostrovy (špan.: Islas Baleares)
  5. Kanarske ostrovy (špan.: Islas Canarias)
  6. Kantabrija (špan.: Cantabria)
  7. Kastilija-La-Manča (špan.: Castilla-La Mancha)
  8. Kastilija i Leon (špan.: Castilla y León)
  9. Katalonija (špan.: Cataluña)
  10. Valensijska spoločnost (špan.: Comunidad Valenciana)
  11. Estremadura (špan.: Ětremadura)
  12. Galisija (špan.: Galicia)
  13. La-Rioha (špan.: La Rioja)
  14. Spoločnost Madrid (špan.: Comunidad de Madrid)
  15. Krajina Mursija (špan.: Región de Murcia)
  16. Navara (špan.: Navarra)
  17. Baskska krajina (špan.: País Vasco)
  18. avtonomny grad Seuta (špan.: Ceuta)
  19. avtonomny grad Melija (špan.: Melilla)

Iztočniky

edit
  1. "Anuario estadístico de España 2008. 1ª parte: entorno físico y medio ambiente" (PDF). Instituto Nacional de Estadística (na španskom). Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 24 septembra 2015. Data dostupa: 14 aprilja 2015.
  2. "INEbase / Demografía y población /Padrón. Población por municipios /Estadística del Padrón continuo. Últimos datos datos". ine.es (na španskom). Data dostupa: 11 februara 2021.

Vněšnje linky

edit