Universalis Lingua Slavica ("universalny slovjansky jezyk"), takože znany kako "vseslovansky jezyk" (Vseslovanski jazyk v pravopisu jezyka), byl zonalny pomočny jezyk na osnově slovjanskyh jezykov, ktory stvoril v 1826 godu slovak Jan Herkelj i opublikoval v knigě Elementa universalis linguae Slavicae ("Osnovy universalnogo slovjanskogo jezyka"). V različji od umětnyh jezykov, napriklad esperanta, jezyk Herkelja ne imaje dobro opisanoj gramatiky ili vlastnogo slovnika. Zato Herkelj ne myslil o svojem trudu kako ob umětnom jezyku. Kako vsi panslavisti 19. stolětja, on viděl slovjanske jezyky narěčjami jednogo jezyka, a jego kniga jest prěd vsem sravniteljna gramatika medžu vsimi raznymi "narěčjami", v ktoroj on inogdy prědlagaje gramatične rěšeńja, ktore on harakterizuje kako "universalne slovjanske".
| Vseslovanski jazyk | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Stvorjeny | Jan Herkelj |
| Data stvorjenja | 1826 |
| Pismo | latinica |
| Celj | |
| |
Alfabet
editHot Herkel i myslil, že kirilica jest dlja slovjanskyh jezykov vyše udobna, on tym ne menje koristal latinicu kako alfabet dlja svojego vseslovjanskogo jezyka, s redom bukv iz kirilice. V zaměn č i š on koristaje kiriličske bukvy ч i ш, ale dlja "ž" on koristaje ƶ, ale takože vključaje kiriličsku bukvu ж. Vměsto bukvy "h" on koristaje dlja jej zvuka bukvu "x", takože pod vlivom kirilice. Alfabet "vseslovanskogo jezyka" izgledaje tako:
- A a
- B b
- C c
- Ч ч
- D d
- E e
- F f
- G g
- H h
- X x
- I i
- J j
- Y y
- K k
- L l
- M m
- N n
- O o
- P p
- R r
- S s
- Ш ш
- T t
- U u
- V v
- Z z
- Ƶ ƶ (Ж ж)
Priklad
editV koncu knigy Herkelj daje poněktore priklady svojego "universalnogo stilja", ktore koristajut jego "panonsko" (slovačsky) narěčje:
Za starego vieku byla jedna kralica, koja mala tri prelepije dievice: milicu, krasicu a mudricu; vse tri byle bogate, okrem bogatstva milica byla pokorna, krasica uctiva, a mudrica umena. One matku, a matka je liubila, i nauчavala, medzi sebu takto govorile: mile sestri: mi poidemo za muƶi na tri strani: jedna k sjeveru, druga ku vixodu, tretia ku poldniu, nezabudnimo jedna na drugu, neb smo z jednej kervi, z jednej matieri. Ove rieчi sluшuc stara kralica, jejix matuшka od radosti omladnula, vidane sve ceri чasto naшtiovala, a vse liudstvo spjevanim svim rastomilim obveselavala.[1]
Iztočniky
edit- ↑ J. Herkel, Elementa universalis linguae Slavicae, str. 163-164.
Vněšnje linky
edit- Elementa universalis linguae Slavicae e vivis dialectis eruta et sanis logicae principiis suffulta, dělo Herkelja o vseslovjanskom jezyku (na latinskom)
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Universalis Lingua Slavica" v Vikipediji na niderlandskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).