Wp/isv/Komi-zyrjansky jezyk

Jezyk
Komi-zyrjansky
Коми кыв
	Dvujezyčna tablica v Syktyvkaru
Obča informacija
Ozemja	Rosija
Govoritelji	99.609
Pismo	Kirilica
Služebny status
Služebny jezyk	Republika Komi
Jezyčna rodina
	Uralske jezyky Ugrofinske jezyky Permske jezyky Komi Komi-zyrjansky; ; ; ; ;

Komi-zyrjansky jezyk, često nazyvajemy prosto komi (zyr.: коми кыв, komi kyv), jest jedin iz uralskyh jezykov, srodny finskomu i estonskomu jezykam. Suglasno rosijskomu prěpisu naseljenja iz 2020-ogo goda, on jest rodny jezyk 99.609 ljudij i vtory jezyk 9.349 drugyh v Rosijskoj Federaciji, glavno na zapadu od Urala v Republikě Komi.^[1] V tutoj republikě komi-zyrjansky jest služebny jezyk zajedno s russkym. Kromě togo, male grupy govoriteljev živut v drugyh čestah Rosije, na priklad v Kirovskoj oblasti, v Nenečskom avtonomnom okrugu, v hanti-mansijskom avtonomnom okrugu i na poluostrovu Kola, a takože v Ukrajině i Kazahstanu.

Komi-zyrjansky (ISO 639-3 kpv) jest jedin iz treh variantov mnogocentričnogo jezyka komi (ISO 639-1 kv), ktory kromě njego takože sodrživaje komi-permjačsky jezyk (govorjeny v Komi-permjačskom okrugu Permskogo kraja, ktory do 1 dekembra 2005 g. iměl status avtonomnogo okruga) i komi-jazvinsky jezyk (govorjeny na sěverovozhodu Permskogo kraja). Zajedno s udmurtskym, jezyk komi tvori grupu permskyh jezykov v rodině ugrofinskyh jezykov. Ravno kako vse ostale uralske jezyky komi imaje silno aglutinativnu morfologiju. Komi-zyrjansky imaje deset narěčij.

Historija

Komi jezyk imaje zajmlivu historiju. Poslě madjarskogo byl vtory pisany uralsky jezyk, ješče prěd finskom. V XIV-om stolětju Stepan Hrap (Stepan permsky), pravoslavny monah i misionar, stvoril za komi jezyk vlastno pismo, dnes znajemo kako staropermsko pismo, anbur ili abur. Tutoj alfabet, ktory jest svobodno osnovany na kiriličskom i grečskom alfabetah, byl upotrěbjany za pisanje komi jezyka do XVII-ogo stolětja, kogda rosijski misionari vvedli kirilicu. Jednakože staropermsko pismo povrěmenno bylo upotrěbjeno daže i pozdněje, medžu drugymi poetom Ivanom Kuratovom.

V lětah 1918–1932 i 1936–1938 komi-zyrjansky i komi-permjačsky byli pisane kiriličskym pravopisom izrabotanym učiteljem Vasilijem Molodcovom i sodrživajučim specialne znaky za specifične fonemy komi jezyka. Od 1932-ogo do 1936-ogo goda versija latinskogo alfabeta byla upotrěbjana. Nakonec v 1938 g. byl vvedeny variant russkoj kirilice s dodatočnymi bukvami і i ӧ.

V dekembru 2014-ogo goda komi-zyrjansky jezyk byl učeny 51.400 učenikam, v 97% škol v Republikě Komi.^[2] V glavnom gradu republiky, Syktyvkar, nahodi se pomnik posvečeny kiriličskoj bukvě ӧ, ktora jest harakteristična za komi jezyk.

Ačekoli komi jezyk naleži k večšim uralskym jezykam, čislnost rodnyh govoriteljev malěje dramatično, od 238.880 v 1989 g.^[3] do 140.230 v 2010 g. (v čim 127.026 v Republikě Komi)^[4] i 99.609 v 2020. Atlas zagroženyh jezykov světa UNESCO kvalifikuje situaciju komi jezyka kako «potencialno bezzaščitny».^[5]

Alfabety

Dokument napisany staropermskym pismom

Kirilica Molodcova

Latinsky alfabet (1932-1936)

Soobčenje na treh jezykah v gradu Uhta

Razne pravopisy komi jezyka sut prědstavjene v slědujučej tabelě:

Anbur	Azbuka Kastrena (XIX. st.)	Azbuka Molodcova (1918–1932, 1936–1938)	Latinica (1932–1936)	Kirilica (od 1938)	MFA
	a	a	a	а	[a]
	б	б	в	б	[b]
	в	в	v	в	[v]
	г	г	g	г	[g]
	д	ԁ	d	д	[d]
	дј	ԃ		д (mekky)	[ɟ]
	дж	җ	з	дж	[d͡ʒ]
	дз	ԇ	ӡ	дз	[d͡ʑ]
		је	je	е	[j]
		јо	jo	ё	[j]
	ж	ж	ƶ	ж	[ʒ]
	з	з	z	з	[z]
	зј	ԅ	ⱬ	з (mekky)	[ʑ]
	і	і	i	и, і	[i]
	ј	ј	j	й	[j]
	к	к	k	к	[k]
	л	л	l	л	[ɫ]
	лј	ԉ		л (mekky)	[ʎ]
	м	м	m	м	[m]
	н	н	n	н	[n]
	нј	ԋ	ꞑ	н (mekky)	[ɲ]
	о	о	o	o	[o]
	ӧ	ӧ	ә	ӧ	[ɘ]
	п	п	p	п	[p]
	р	р	r	р	[r]
	с	с	s	с	[s]
	сј	ԍ		с (mekky)	[ɕ]
	т	т	t	т	[t]
	тј	ԏ		т (mekky)	[c]
	у	у	u	у	[u]
			f	ф	[f], [p]
			x	х	[x], [k]
			c	ц	[t͡s], [t͡ɕ]
	ч	щ		тш	[t͡ʃ]
	чј	ч		ч	[t͡ɕ]
	ш	ш	ꞩ	ш	[ʃ]
				ъ
	ы	ы		ы	[ɨ]
				ь	[ʲ]
,	е	е	е	э	[e]
		ју	ju	ю	[j]
		ја	ja	я	[j]