Srěbro (hemičny simbol — Ag, od lat. Argentum) — hemičny element 11. grupy 5. perioda periodičnoj sistemy hemičnyh elementov, imajuči atomny nomer 47.
Prosta substancija srěbro je kujemy plastičny prěhodny dragocěnny metal sěro-běloj barvy.
Etimologija
editMedžuslovjansko slovo «srěbro» vozhodi k praslovjanskomu *sьrebro (rus.: серебро, pol.: srebro, bulg.: сребро, crkovnoslov.: сьребро), ktoro imaje referencije v baltijskyh (lit.: sidabras, staropruss.: sirablan) i germanskyh (got.: 𐍃𐌹𐌻𐌿𐌱𐍂 silubr, něm.: Silber, ang.: silver) jezykah. Dalša etimologija vně germano-balto-slovjanskogo kruga jeyzkov ne jest jasnoju, prědpokladajut ranějše pozajemanje ili iz jezykov Blizkogo Vozhoda: napr. akkad. sarpu «očiščeno srěbro» (od akkad. sarapu «očiščati, topiti»), ili iz prědrimskyh jezykov Srědzemnomorja, napr. bask. zillar, zirar, zidar «srěbro», berber. *a-ẓrəf «srěbro».
Grečsko nazvanje srěbra ἄργυρος proizošlo jest od indoevropejskogo korenja *H₂erǵó-, *H₂erǵí-, označajučego «běly, blěskajuči». Iz togože korenja proizhodi i jego latinsko nazvanje — lat.: argentum.
Fizične svojstva
editČisto srěbro jest dovoljno težky (legši než svinec, ale težši než měd, gustota — 10.5 g/cm³), neobyčno plastičny srěbristo-běly metal (koeficient odraženja světla imaje blizkym k 100%). Kristalična rešetka — obrubocentrovana kubična. Tonka srebrena folija v prohodečem světlě imaje fioletovu barvu. S trvanjem časa metal kalne, reagujuči s sodrživajučimi se vo vozduhu slědami sěrovodoroda i formujuči tonky sulfidny film, ktory pridavaje povrhnosti metala harakterny rozovaty odtěnok. Imaje najvysšu teplovodivost medžu metalami. Pri komornoj temperaturě imaje najvysšu elektrovodivost srěd vsih znanyh metalov (specifično električno suprotivjenje 1.59⋅10−8 Ω·m pri temperaturě 20°C). Odnositeljno tugotopimy metal, topišče 962 °C.
Vnešnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Серебро» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).