Wikimedia Incubator

Wp/isv/Prigody Tintina

< Wp | isv
Wp > isv > Prigody Tintina

Prigody Tintina[1] (fr.: Les Aventures de Tintin) – serija komiksov napisanyh i narysovanyh belgijskym *rysovnikom Georges Remi (1907–1983) pod psevdonimom Hergé (Erže), ktora nalěži k najpopularnějšim evropějskym komiksam XX-ogo stolětja.[2] One byli prěvedene na veče neželi sto jezykov i narěčij, i byli prodane veče neželi 200 milionov ekzemplarov.[3] Na osnově komiksov byli stvorjene i različne spektakly, filmy rysovane, filmy s aktorami i kompjuterne igry. Srěd njih najbolje znajemy jest film The Adventures of Tintin: The Secret of the Unicorn («Prigody Tintina: tajna jednoroga») Stivena Spilberga. Na osnově Tintina povstal takože komiksny časopis «Tintin», ktory jestvoval medžu 1946 i 1992.

Tintin i Milu na stěnopisu v Bruselju

Tintin pojavil se prvy raz 10 januara 1929 g. v belgijskom časopisu Le Petit Vingtième («Maly dvadesety»), a od 1930 g. takože v formě individualnyh albumov, na početku izdavanyh od Le Petit Vingtième i od 1934 g. od izdateljstva Kasterman (fr.: Casterman).[4] Vsego byli publikovane dvadeset četyri albumy; poslědnji, nedovršeny album pojavil se v godu 1986, poslě smrti Hergé, ktory v svojem testamentu izrazil želanje, že nikto drugy ne bude prodolžati prigody Tintina.

Herojami serije sut mlady putnik i žurnalist Tintin i jegov simpatičny foksterier Milu (fr.: Milou). Srěd drugyh glavnyh personažev sut kapitan Haddock («Pikša»), gluhovaty profesor Tournesol («Solnečnik»), nesručni detektivi Dupont i Dupond, i vpečetliva operna pěvčica Bianka Kastafiore.

Tematika

edit

Tintin jest mlady belgijsky žurnalist i prigodnik, ktory žive v Bruselju s svojim psom Milu. On jest silny, bogatyrsky, bystroumny i pravy, vojuje s nespravědlivostju, putuje po vsem světu, uměje strěljati pistoletami i karabinami, jezditi avtami, tankami i vlakami, plavati podvodniceju, lětati samoletami i daže raketoju. On zahvačaje zlobnikov, prěhytrjaje čudžih agentov i vsegda prěmagaje vsake trudnosti. On ne pije аlkohol, ne imaje ni romantičnu partnerku i ni srodnikov. Ačekoli on jest žurnalist, nikogda ne vidimo go pišučego i nikogda ne vidimo od njego reportaž. Možno jest skazati, že Tintin vodi žitje, ktoro jest mečta podrastkov.

Prve pověsti ješče byli slegka naivne, malo realistične i silno odražali onogdašnji konservativno-katoličsky světogled, vključno s elementami antikomunizma, kolonializma i rasizma. Jednakože od petogo albuma («Le Lotus Bleu») Hergé načel dělati glubinne izslědovanja za svoje historije. Od tyh lět mnogo jegovyh pověstij imělo politično-satiričny harakter, v někojih slučajah odnoseče se k aktualnomu položenju v světu. Tute pověsti sut realističnějše i serioznějše, ale takože sodrživajut humoristične elementy i slepstik.

Čest pověstij odbyvaje se v izmysljenyh državah, napriklad v Syldaviji, fiktivnym krajem v Srědnjej Evropě, pravdopodobno inspirovanym medžuvojennoju Črnoju Goroju, Albanijeju i/ili Rumunijeju. Za tutoj kraj Hergé takože izmyslil umětny jezyk: syldavsky, ktory byl zaprojektovany tako, da by izgleděl kako slovjansky jezyk, ale v istinnosti sostoji iz slov pozajetyh od bruseljskogo gradskogo dialekta flamandskogo, tako nazyvajemogo marols.[5] Druge fiktivne državy sut Bordurija (fašističny i pozdněje stalinističny susěd Syldavije), južnoamerikanska bananova republika San Theodoros i arabsky emirat Khemed.

Stilj

edit

Stilj upotrěbjeny od Hergé v Prigodah Tintina (a takože v drugyh jegovyh komiksah) nazyvaje se na francuzskom la ligne claire («jasna linija») i harakterizuje se karikaturalnymi personažami v realističnoj sceneriji, jasnymi rysovankami obrysov bez izlišnjih podrobnostij, a v slučaju kolorovanja: izraznymi, jasnymi kolorami bez prětoka jednogo kolora v drugy. Tutoj stilj, poněkogda takože nazyvajemy «stilj Hergé» ili «stilj Tintina», byl imitovany mnogymi rysovnikami, osoblivo na teritoriji Belgije i Francije.[6]

Albumy

edit
Nr. Originalno francuzsko zaglavje Prěvod na medžuslovjansky God publikacije
v časopisu kako album revizija/odnovjenje
1 Tintin au pays des Soviets Tintin v Sovětskom Sojuzu 1929–1930 1930 2017
2 Tintin au Congo Tintin v Kongu 1930–1931 1946; 1975
3 Tintin en Amérique Tintin v Amerikě 1931–1932 1932 1945; 1973
4 Les Cigares du pharaon Cigary faraona 1932–1934 1934 1955
5 Le Lotus bleu Modry lotus 1934–35 1936 1946
6 L’Oreille cassée Slomjeno uho 1935–37 1937 1943
7 L'Île noire Črny ostrov 1937–38 1938 1943; 1966
8 Le Sceptre d’Ottokar Žezlo Otokara 1938–1939 1939 1947
9 Le Crabe aux pinces d’or Krab s zlatymi klěščami 1940–1941 1941 1943; 1963
10 L’Étoile mystérieuse Tajemna zvězda 1941–1942 1942 1954
11 Le Secret de la Licorne Tajna jednoroga 1942–1943 1943 —
12 Le Trésor de Rackham Le Rouge Skarb Črvonogo Rakhama 1943 1944 —
13 Les 7 Boules de cristal Sedm kristalnyh kulj 1943–1944 1948 —
14 Le Temple du soleil Hram solnca 1946–1948 1949 —
15 Au pays de l’or noir V kraju črnogo zlata 1939–40, 1948–50 1950 1972
16 Objectif Lune Prěznačenje: měsec 1950, 1952 1953 —
17 On a marché sur la Lune Hodba na měsecu 1952–1953 1954 —
18 L’Affaire Tournesol Afera Tournesol 1954–1956 1956 —
19 Coke en stock Vugolj v zapasu 1956–1958 1958 —
20 Tintin au Tibet Tintin v Tibetu 1958–1959 1960 —
21 Les Bijoux de la Castafiore Bižuterija Bianky Kastafiore 1961–62 1963 —
22 Vol 714 pour Sydney Let 714 do Sidneja 1966–1967 1968 —
23 Tintin et les Picaros Tintin i Pikarosi 1975–1976 1976 —
24 Tintin et l’Alph-Art Tintin i alfa-umětnost — 1986 2004

Albumy na osnově filmov

edit
Nr. Originalno francuzsko zaglavje Prěvod na medžuslovjansky God
1 Tintin et le mystère de la Toison d'or Tintin i tajemstvo zlatogo runa 1962
2 Tintin et les oranges bleues Tintin i modre pomaranče 1965
3 Tintin et le lac aux requins Tintin i akulino jezero 1972

Prěvody na slovjanske jezyky

edit

Prigody Tintina sut mnogo popularne v Sěvernoj, Zapadnoj i Južnoj Evropě, ale menje znajeme v Srědnjej i Vozhodnoj Evropě. Jednakože one sut takože prěvedene (popolno ili čestično) na russky («Приключения Тинтина», v izdanju Kastermana «Приключения Тантана»), ukrajinsky («Пригоди Тентена»), poljsky («Przygody Tintina»), češsky («Tintinova dobrodružství»), slovačsky («Tintinove dobrodružstvá»), slovenečsky («Tintin in njegove pustolovščine»), srbohrvatsky («Tentenove pustolovine, Pustolovine Tintina, Avanture Tintina») i bulgarsky («Приключенията на Тентен»).[7]

Galerija

edit
  •  
    Le Petit Vingtième, 15 maja 1930
  •  
    Časopis «Tintin»
  •  
    Personaže iz Tintinovyh prigod na stěnopisu v bruseljskom metru
  •  
    Izstava Tintina
  •  
    Scena iz «Tintin v Amerikě» na zelězničnoj stanciji v Bruselju
  •  
    Tintinov magazin v Singapuru
  •  
    Tintinov magazin v Londonu
  •  
    Vitrina «Doma komiksa» v Bruselju, s albumami Tintina na mnogyh jezykah
  •  
    Kolekcija prědmetov svezanyh s Tintinom
  •  
    Muzej Hergé v Bruselju
  •  
    Tintinova raketa na bruseljskom aeroportu
  •  
    Izobraženje Tintina na samoletu
  •  
    Tintin i Milu na pokryvu v Bruselju
  •  
    Tablica s nazvoju ulice v Bruselju

Iztočniky

edit
  1. ↑ V někojih prěvodah ime Tintina bylo izměnjeno po francuzskomu izgovoru, napr. Тантан na russkom ili Тентен na ukrajinskom, ili na něčto sovsim inogo, napr. Tim na němečskom, Kuifje na niderlandskom, Tinni na islandskom ili Tinĉjo na esperanto. Gledite: "Kuifje" (na niderlandskom). Kuifje.com.
  2. ↑ "Tintin, une star presque mondiale". L'Express (na francuzskom). 26 oktobra 2011.
  3. ↑ "Tintin parle maintenant 108 langues !" (na francuzskom). Tintinolangues.be. Bylo arhivovano iz iztočnika 4 junija 2014.
  4. ↑ Magneron, Philippe. "Tintin (Historique) – BD, informations, cotes" (na francuzskom).
  5. ↑ Brok, Har (1979). "Is Syldavisch Slavisch?". Achtergronden van het Beeldverhaal nr. 2 (na niderlandskom). Bovenkarspel. ISBN 90 64475 02 4.
  6. ↑ "Maîtres de la BD".
  7. ↑ Gledite napr.: "www.intertintin.com — Tintin dans toutes les languages. Tintin in all dialects and languages".

Vněšnje linky

edit

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Prigody_Tintina&oldid=6455545"