Zlato (hemičny simbol — Au, od lat. aurum) — element 11. grupy 6. perioda periodičnoj sistemy hemičnyh elementov, imajuči atomny nomer 79.
Prosta substancija zlato je blagorodny metal žolto-oranževoj barvy.
Etimologija
editMedžuslovjansko slovo «zlato» vozhodi k praslovjanskomu *zolto; rodstvene jemu sut lit. geltonas «žolty», latv. zeltais «zlaty»; s drugym vokalizmom: got. gulþ, něm. Gold, angl. gold; dalje — sanskr. हिरण्य (IAST: híraṇya), madj. arany, avest. zaranya, oset. zærījnæ «zlato», takož sanskr. हरि (IAST: hari) «žolty, zlatisty, zelenovity », proizhodeči od praindoevropejskogo korenja *ǵʰel- «žolty, zeleny, jasny».
Fizične svojstva
editČisto zlato je mekky metal, imajuči žoltu barvu vslěd relativističnyh efektov elektronov. Črvenovity odtěnok něktorym zlatnym iztvoram, napriklad, monetam, pridavajut doměšky inyh metalov, osoblivo mědi. V tenkyh filmah zlato se prosvěčaje zelenoju barvoju. Zlato imaje vysoku teplovodivost i nizko električno sprotivjenje.
Zlato je vysoko težkym metalom: gustota čistogo zlata se ravni 19.32 g/cm³ (kulja iz čistogo zlata s diametrom 46.237 mm imaje masu 1 kg). Posrěd metalov zlato imaje sedmo město po gustotě poslě osmija, iridija, platiny, renija, neptunija i plutonija. Supostavimu so zlatom gustotu imaje volfram (19.25 gramov v jednom kubičnom centimetru).
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Золото» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).