Wp/isv/Romanske jezyky

< Wp | isv
Wp > isv > Romanske jezyky

Romanske jezyky (od starofrancuzskogo slova romanz, proizhodečego od latinskogo slova romanice «rimskym sposobom, na razgovornom jezyku») jest grupa indoevropejskyh jezykov, ktorymi posluživajut se ok. 750 milionov ljudij, živuči prěd vsim v Južnoj Evropě i Latinskoj Amerikě. Romanse jezyky proizhodet iz latinskogo.[1] Srěd tutoj grupy največe govoriteljev imajut špansky, portugalsky, francuzsky, italijansky i rumunsky jezyky. Druge romanske jezyky imajuče bogatu literaturnu tradiciju sut oksitansky, katalansky, galisijsky, venetsky i retoromansky jezyky.

Romanske jezyky razvinuli se v prědromanskom periodu (476–800 n.e.) iz narodnogo latinskogo, govorjenogo na obširnyh teritorijah Rimskoj Imperije. Period od 800 g. uznavaje se romanskym periodom.

Na osnově romanskyh jezykov sut takože povstali mnoge pidžiny i kreolske jezyky (napr. haitjansky kreolsky i papiamento), a takože umětne jezyky (napr. esperanto i interlingua).

Uproščena podrazděljenje romanskyh jezykov na osnově Ethnologue

edit
 
Shematično klasifikacija romanskyh jezykov

Označenja:

† – izumrěly jezyk ili davnějši etap sučasnogo jezyka
†* – davny jezyk, ale tradicijno shranjeny v ligurgiji i v religioznyh, filozofičnyh ili naučnyh tekstah

Stupenj shodnosti

edit

Stupenj leksičnoj shodnosti medžu romanskymi jezykami:[2]

% Francuzsky Katalansky Italijansky Portugalsky Rumunsky Špansky
Francuzsky 80 75 75 75 75
Katalansky 80 87 85 72 85
Italijansky 75 87 80 73 82
Portugalsky 75 85 80 76 87
Rumunsky 75 72 73 76 73
Špansky 75 85 82 87 73

Iztočniky

edit
  1. Romance – glottolog.org.
  2. Ethnologue, Languages of the World, 15.ta edizione, SIL International, 2005.

Izvor

edit

Vněšnje linky

edit