Italske ili italijske jezyky sut grupa v rodině indoevropejskyh jezykov. Srěd italskyh jezykov, ktore jestvovali v antičnosti, vse sut izumrěle kromě latinskogo, iz ktorogo proizhodet vse sučasne romanske jezyky.
V periodu od 8. stolětja p.n.e. do početka našej ery na italskom poluostrovu bylo govorjeno na několikyh jezykah iz italskoj grupy: oskijsky, umbrijsky, falisksky, a v Rimu i okolicah latinsky. Někoji jezykoznavci takože začisljajut venetsky (ne myliti s sučasnym romanskym jezykom) k tutoj grupě. Najstarějši hipotetičny zapis na latinskom jezyku na tako nazyvajemoj fibulě iz Praeneste proizhodi iz 7. ili 6. stolětja pr.n.e.
Na početku našej ery latinsky uže byl govorjeny po vsej Italiji, čim načel se klasičny period (od početka n.e. do 476 g.). Tutoj period harakterizuje se razcvětom latinskogo jezyka, ktory byl govorjeny po vsej teritoriji Rimskoj Imperije. Onogda latinsky razdvojil se v dva jezyčne varianty: klasičny (literaturny) latinsky i narodny (vulgarny) latinsky. Uže v 3. stolětju byli značne razliky medžu njimi. Poslě upada imperije latinsky izošla iz upotrěby, ale narodny latinsky stal prajezyk vsih pozdnějših romanskyh jezykov. Pеriod od 476 do 800 g. nazyvaje se prědromansky period, a slědujuči period (od 800 g.) romansky period. Iz 10. stolětja proizhodet najstarějše zapisy italijanskogo, španskogo i oksitanskogo jezykov.
S izključenjem latinskogo vse starodavne italske jezyky sut slabo prědane i znajeme samo iz nemnogyh nadpisov, a takože slov pozajetyh drugymi jezykami.
Podrazděljenje italskyh jezykov
edit- Italske jezyky
- Sabelska (ili oskijsko-umbrijska) grupa, takože znajema kako P-italske jezyky
- Latinsko-faliskska grupa, takože znajema kako Q-italske jezyky
- Falisksky †
- Latinsky
- (Romanske jezyky – ok. 750 mln.)
- Venetsky jezyk †
Označenja:
- † – Izumrěly jezyk
Izvor
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Języki italskie» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).