Grečska azbuka jest pismo, ktoro koristaje se dlja pisanja grečskogo jezyka s pozdnogo 9. stolětja ili ranjego 8. stolětja do našej ery.[1][2] On byl izvedeny iz ranšej finikijskoj azbuky[3] i byl prvym azbučnym pismom, ktoro imalo razne bukvy dlja samoglasok i konsonantov. Ona jest prědok latinskogo i kiriličskogo pisma.[4] Kromě koristanja dlja pisanja grečskogo jezyka, v jego davnoj i sovrěmennyh formah, grečska azbuka sejčas takože služi ako iztočnik tehničnyh simbolov i označenj vo mnogyh oblastjah matematiky i drugyh nauk.
V jej klasičnoj i sovrěmennoj formah azbuka imaje 24 bukv v redu od alfy do omegy. Ako latinica i kirilica, grečska azbuka prvonačelno imala toliko jednu formu každoj bukvy. Ona izrabotala odličanje zaglavnyh i črkovyh bukv v tom samom vrěmenu s latiniceju v sovrěmennu eru.
Cěnnost glasok i obyčajne transkripcije dlja poněktoryh bukv različajut se medžu davnoju i sovrěmennoju grečskoju upotrěboju, ibo izgovor grečskogo značimo prěměnil se medžu 5. stolětjem do našej ery i dnes. Sovrěmenny i davny grečsky koristajut razne diakritične znaky. Tradicijny pravopis, ktory koristajut dlja davnogo grečskogo i časom dlja sovrěmennogo grečskogo, imaje mnogo diakritičnyh znakov, takyh ako akcentne znaky dlja akcentov tonov (mnogotonne), dyhanne znaky dlja prisučnosti abo absencije početkovoj glasky /h/ i nizšej joty dlja konečnoj historičnoj glasky /i/. V standardnom sovrěmennom grečskom pravopisanji, pravopis byl oproščeny do jednotonnoj sistemy, ktora koristaje toliko 2 diakritičnyh znaka: ostry akcent i dierezis.
Alfabet
editModerny grečsky alfabet imaje 24 bukvy:
- Α α — alfa
- Β β — beta
- Γ γ — gama
- Δ δ — delta
- Ε ε — epsilon
- Ζ ζ — zeta
- Η η — eta
- Θ θ — teta
- Ι ι — jota
- Κ κ — kapa
- Λ λ — lambda
- Μ μ — mu
- Ν ν — nu
- Ξ ξ — ksi
- Ο ο — omikron
- Π π — pi
- Ρ ρ — ro
- Σ σ/ς — sigma
- Τ τ — tau
- Υ υ — upsilon
- Φ φ — fi
- Χ χ — hi
- Ψ ψ — psi
- Ω ω — omega
Iztočniky
edit- ↑ The date of the earliest inscribed objects; A.W. Johnston, "The alphabet", in N. Stampolidis and V. Karageorghis, eds, Sea Routes from Sidon to Huelva: Interconnections in the Mediterranean 2003:263-76, summarizes the present scholarship on the dating.
- ↑ Cook, B. F. (1987). Greek inscriptions (na anglijskom). University of California Press/British Museum.
- ↑ The Development of the Greek Alphabet within the Chronology of the ANE (PDF) (na anglijskom), 2009
- ↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems (na anglijskom). Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Greek alphabet" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).