Wikimedia Incubator

Wp/isv/Mojsej

< Wp | isv
Wp > isv > Mojsej

Mojsej je byl hebrejskym prorokom, učiteljem i liderom podolg abrahamičskoj tradicije. On slyne samym važnym prorokom v judaizmě[1] i samaritanizmě, a takož jednym iz samyh važnyh prorokov v hristijanstvě, islamě, věrě Bahaji i drugyh abrahamičskih religijah. Podolg Biblije i Koranu, Mojsej je byl vodžem izraeljcev i zakonodateljem, ktoromu pripisyvaje se proročsko stvorjenje Tory (prvyh peti knig Biblije).[2]

«Mojsej s Tabelami Zavěta» (1624), obraz Guido Reni

Podolg 2. knigě Mojseja, Mojsej urodil se v tamty čas, kogda jego narod, izraeljci, porabovane menšinstvo, povyšal svoju čislnost, i v rezultatu egiptsky faraon je ostrěgal se, že oni mogut sjediniti se s vragami Egipta.[3] Hebrejska materi Mojseja, Johebeda, tajno je skryla jego, kogda faraon prikazal ubivati vsih novonarodženyh hebrejskyh mladcikov, da by smenšiti čislnost izraeljcev. Prěz dočeru faraona děte je byl adoptovany kak neznajemo děte iz Nila i rastl v kraljevskoj rodině. Poslě ubijstva egiptskogo rabovlastnika, izbivavšego hebreja, Mojseh běgl prěz Črveno morje v Madian, kde on je sustrětl se s angelom Božijim,[4] ktory govoril s njim iz gorečego kusta na gorě Horeb, ktoru on mněl Goroju Božijeju.

Bog odpravil Mojseja nazad v Egipt, da by potrěbovati osvobodženja izraeljcev iz rabstva. Mojsej je skazal, že on ne uměje govoriti krasnorěčivo,[5] zatom Bog dozvolil Aaronu, jego staršemu bratu,[6] stati jego prědstaviteljem. Poslě Desety kar Mojsej vozglavil Izhod iz Egipta prěz Črveno morje, poslě čego oni stanuli u gory Sinaj, kde Mojsej polučil Deset zapovědij. Poslě 40 godov putovanja v pustynje Mojsej umrěl na gorě Nebo v vozrastu 120 godov, v ograničenjah vidimosti Zemji Oběčivanoj.[7]

Večinstvo naučnikov mysli, že biblijsky Mojsej je byl legendarnoju figuroju, hot i domněvajut, že Mojsej abo podobna jemu figura jestvovala v 13. stolětju do n.e.[8][9][10][11][12] Rabiničsky judaizm je izkalkuloval, že dolgost žitja Mojseja odpovědaje 1391—1271 godami do n.e.;[13] Jeronim je prědpoložil 1592 god do n.e.,[14] a Džejms Ašer prědpoložil 1571 god do n.e. kak god jego rodženja.[15] Egiptsko ime «Mojsej» spominaje se v davnoegiptskoj literaturě.[16] V traktatě hebrejskogo historika Josefa Flavija cituje se razkaz davnoegiptskogo historika Manetona o davnoegiptskom žrecu-věrolomniku Osarsetu, ktory prěimenoval se v Mojseja i vozglavil uspěšnu prěvrat suprotiv vladajučego faraona, ktory vladal Egiptom ješče mnogo lět, dopoka faraon ne vratil sobě vlast i ne izgnal Osarseta i jego podpornikov.[17][18][19]

Mojsej često izobražal se v hristijanskoj umětnosti i literaturě, napriměr, na obrazu Mikelandželo «Mojsej» i na tvorbah v redu vladnyh budynkov SŠA. V epohu Srědnjevěčja i Vozrodženja jego često izobražali s malenkymi rožkami, čto jest rezultatom nevěrnogo prěklada v latinskoj Vulgatě Bibliji, ktory, tym ne menje, poněkogda mog odražati hristijansku ambivalentnost abo imeti iskreny antisemitsky podtekst.

Etimologija imena

edit
 
«Nahodženje Mojseja», obraz sera Lourensa Alma-Tademy, 1904

Egiptsky korenj «mose» («rodženy od») abo «mose» razgledyval se kak možliva etimologija. Možlivo to je bylo skračenje teofornogo imena s propustom imena Boga. Sufiks «mose» pojavjaje se v imenah egiptskyh faraonov, takyh kak Tutmos («Rodženy od Tota») i Ramos («Rodženy od Ra»).[20] Jedno iz egiptskyh imen Ramsesa je bylo Ra-mesesu mari-Amon, čto označaje «Rodženy od Ra, milovany Amona» (jego takože imenovali Usermaatre Setepenre, čto označaje «Hranitelj světla i harmonije, siljny v světlu, izbrany Ra». Jezykoznavec Abraham Jahuda, bazujuči se na napisanju, privedenom v Tanahě, utvrdžaje, že ono sjedinjaje v sobě slova «voda» abo «sĕme» i «vodojem», čto privodi k pojavjenju slova «dĕte Nila».[21]

Biblijsky razkaz o rodženji Mojseja davaje jemu narodnu etimologiju, ktora objasnjaje prědpokladajemo značenje jego imena.[20][22] Govoret, že on je polučil jego od dočeri faraona: «On je stal jejnym synom. Ona je nazvala jego Mojsejem [מֹשֶׁה, Mōše] i skazala: „Ja jesm iztegnula jego iz vody“» (2. Kniga Mojseja 2:10). Tuto objasnjenje svezyva jego s semitskym kornjem משׁה, m-š-h, čto označaje «iztegati». Tosafist 11. stolětja Isaak ben Ašer ha-Levi je znamenoval, že dočera faraona nazyva jego aktivnym pričestjem «iztegajuči» (מֹשֶׁה, mōše), a ne pasivnym pričestjem «iztegany» (נִמְשֶׁה, nīmše), čim faktično govori proročstvo o tom, čto Mojsej bude izvesti drugyh (iz Egipta); tuto je bylo prijeto něktorymi naučnikami.[23]

Ibn Ezra je prědpoložil dva varianty proizhodženja imena Mojseja: on mněl, že to je libo prěklad egiptskogo imena, a ne transliteracija, libo dočera faraona je mogla govoriti na hebrejskom jezyku.[24][25]

Kennet Kitčen utvrždaje, že hebrejska etimologija, věrojetno, je pravdiva, zato že zvuki v hebrejskom m-š-h ne odpovědajut izgovoru egiptskogo msy v odgovarjajuči period časa.[26]

Biblijsky razkaz

edit
 
Mojsej prěd faraonom, miniatura 6. stolětja iz sirijskoj Bibliji v Parižu

Prorok i izbavitelj Izraelja

edit
Osnovny članok: Izhod

Izraeljci sut poselili se v Zemje Gošen vo dni Josefa i Jakova, ale pjavil se novy faraon, ktory deprimoval synov Izraelja. V tamty čas u Amrama, syna Kehata, syna Levi, i Johebedy, dočeri Levi, rodil se Mojsej; oni sut prišli v Egipt zajedno s rodinoju Jakova. U Mojseja je byla sestra Miriam, ktora byla starše jego na několiko lět, i brat Aaron, ktory byl starše jego na tri goda. Faraon je prikazal, da by vsi novonarodženy hebrejsky mladčiki sut byli potopjeny v Nilu, ale materi Mojseja je položila jego v arku i skryla arku v vysokoj travě na brěgu rěky, kde děte je bylo najdeno i adoptovano dočerju faraona, i školil se kako egipčanin. Raz, kogda Mojsej dostignuti polnolětnosti, on je ubil egipčanina, ktory bil hebreja. Mojsej, da by izběgti smrtnoj kazni faraona, běgl v Madian (pustynnu krajinu k jugu od Judeji, kde ženil se na Cipporě.[27]

Tam, na gorě Horeb, Bog javil se Mojseju v obrazu gorečego kusta, odkryl svoje ime JHVH (věrojetno, proiznosi se kak Jahve abo Jehova)[28] i povelěl jemu vratiti se v Egipt i izvesti svoj izbrany narod (Izraelj) iz rabstva v Zemju Oběčivanu (Hanaan).[29] V čas putovanja Bog pokušal se ubiti Mojseja za to, čto on ne je sdělal obrězanje svojemu synu,[30] ale Cippora shranila jemu život. Mojsej vratil se, da by izpolniti Božje povelěnje, ale Bog zastavil prinudil faraona odkazati se, i jedino poslě togo, kak Bog porazil Egipt Desetju karami, faraon odpustil Mojseja s jego narodom. Mojsej privedl izraeljcev k granice Egipta, ale Bog ponovno sdělal srdce faraona svirěpym, da by on mogl izgubiti faraona i jeho armiju pri prěhodě prěz Črveno morje v znak svojej vlasti nad Izraeljem i drugymi narodami.

 
«Poběda, o, Bože!», (1871) obraz Džona Evereta Mile, ktora izobražalje Mojseja s paloju v rukah, ktoromu pomogajut Aaron i Hur, vozvysivše jego ruki v čas bitvy s Amalikijcami.

Poslě pobědy nad amalikijcami v Refidimě, Mojsej povedl izraeljcev na goru Sinaj, kde jemu byli sut dany Deset zapovedij od Boga, napisanyh na kamenyh tabelah. Jednako, pokoliku Mojsej dolgy čas ostaval se na gorě, něktory ljudi bojali se, že on može byti mrtvy, zatom oni sut izdělali iz zlata statuju teletka i počeli moliti se na njego, tym samym oni ne poslušali i razgněvali Boga i Mojseja. Mojsej vi gněvu razbil kameny tabely, a potom prikazal uniščiti tyh, kto molil se zlatomu teletku, ktory je byl raztolčeny vo prah i směšany a vodoju, ktoru zastivili piti idolopoklonnikov. Bog ponovno napisal deset zapovědij na novyh tabelah. Pozdněje, na gorě Sinaj, Mojsej i načelniku naroda zaključili zavět, suglasno ktoromu Izraelj byl poviny stati narodom Jehovy i pokoriti se jemu, a Jehova — stati jih bogom. Mojsej doručil zakony Božji Izraelju, založil svečenstvo vo glavě s jego bratom Aaronom i jego synami i izgubil tyh izraeljcev, ktory odšli od njego. V svojem poslědnjem aktě na Sinaje Bog dal Mojseju poučenja odnosno svečenogo šatora, prěsvigajemogo svetilišča, s pomočju ktorogo on bude idti a Izraeljem v Zemju Oběčivanu.

Od Sinaja Mojsej povedl izraeljcev v pustynju Paran na granice Hanaana. Odtud on odpravil v tamtu zemju dvanadset razvědarev. Razvědari vratili se s obraz obrazcami plodnosti zemji, ale odvratili, že jejny žitelji sut velikany. Ljudi sut byli nastrašeny i htěli vratiti se v Egipt, a něktory povstali suprotiv Mojseja i suprotiv Boga. Mojsej je skazal, že oni ne sut dostojny naslěditi tutu zemju i budut putovati po pustynje četyrideset lět, dopoka ne bude izumrěti to pokolěnje, odrěkše se vojdti v Hanaan, da by toj zemjej vladali jih děti.[31] Pozdněje Korej byl nakazany za to, čto vozglavil povstanje suprotiv Mojseja.

Kogda je minulo četyrideset lět, Mojsej povedl izraeljcev na vozhod, okolo Mrtvogo morja, k zemjam Edoma i Moaba. Tam oni sut izběgli pokušenja idolopoklonstva, zavojevali zemji Oga i Sigona v Transjordaniji, polučili Božje blagoslovjenje prěz proroka Balaama i izniščili madiancev, ktory k koncu Izhoda stali sut vragami izraeljcev iz-za jih smutno znajemoj rolje v sklonjenji izraeljcev ko grěhu suprotiv Boga. Mojseju obadva raza bylo je objavjeno, že on bude umrěti do togo, kak izraeljci budut vojdti v Zemju Oběčivanu: vo 4. knigě Mojseja 27:13[32], kogda on je uviděl Zemju Oběčivanu s gory Abarim, i ponovno vo 4. knigě Mojseja 31:1[33], kogda byla je izygrana bitva s madiancami.

Na brěgah Jordana, v obzoru zemji, Mojsej sobral plemena. On pripomněl jim o jih putovanjah i izložil Božji zakony, po ktorym oni sut poviny žiti na tutoj zemji, spěval hvalebnu pěsnju i blagoslovil narod, a takože prědal svoju vlast Jezusu synu Nuna, pod vlastju ktorogo oni budut vladati zemjeju. Zato Mojsej vozošel na Goru Nebo, ogledel Zemju Oběčivanu i umrěl v vozrastu 120 lět:

Poslě tutogo Mojsej, sluga Jehovy, umrěl tam, v zemji Moab, kak i je skazal Jehova. On je pogrebl jego v dolině v zemji Moab, naprotiv Bet-peora, i nikto ne znaje, kde jego mogyla donyně.

5. kniga Mojseja 42:5–6, New World Translation of the Holy Scriptures (Study Edition)

Zakonodatelj Izraelja

edit
 
Mojsej razbivaje Tabeli Zavěta obrazok Rembrandta, 1659

Dnes hebreji čtet Mojseja kak «zakonodatelja Izraelja», i on je izdal několiko svodov zakonov vo četyreh knigah. Prva iz njih to jest Kodeks zavěta,[34] uslovja zavěta, ktory Bog prědlagaje izraeljcam na gorě Sinaj. Čestju zavěta sut Dekalog (deset zapovědij, 2. kniga Mojseja 20:1–17)[35] i Kniga Zavěta (2. kniga Mojseja 20:22–23:19).[36] Vsa 3. kniga Mojseja prědstavjaje soboju vtoroj svod zakonov, 4. kniga Mojseja počinaje se ješče s jednogo svoda, a 5. kniga Mojseja — s drugogo.[37]

Mojsej tradicijno myslil se avtorom tutyh četyreh knig zajedno s 1. knigoju Mojseja, ktory zajedno sostavjajut Toru, prvy razděl Hebrejskoj Bibliji.

Žrla

edit
  1. ↑ 5. kniga Mojseja 34:10
  2. ↑ Dever, William G. (2001). "Getting at the "History behind the History"". What Did the Biblical Writers Know and When Did They Know It?: What Archeology Can Tell Us About the Reality of Ancient Israel. Grand Rapids, Michigan and Cambridge, U.K.: Wm. B. Eerdmans. str. 97–102. ISBN 978-0-8028-2126-3. OCLC 46394298.
  3. ↑ 2. kniga Mojseja 1:10
  4. ↑ Douglas K. Stuart (2006). Exodus: An Exegetical and Theological Exposition of Holy Scripture. B&H Publishing Group. str. 110–13.
  5. ↑ 2. kniga Mojseja 4:10
  6. ↑ 2. kniga Mojseja 7:7
  7. ↑ Kugler, Gili (dekembra 2018). Shepherd, David; Tiemeyer, Lena-Sofia (red.). "Moses died and the people moved on: A hidden narrative in Deuteronomy". Journal for the Study of the Old Testament. SAGE Publications. 43 (2): 191–204. doi:10.1177/0309089217711030. ISSN 1476-6728. S2CID 171688935.
  8. ↑ Nigosian, S.A. (1993). "Moses as They Saw Him". Vetus Testamentum. 43 (3): 339–350. doi:10.1163/156853393X00160. ISSN 0042-4935. Medžu biblejistami, prividno, prěvladyvajut tri točky zrěnja, ktore sut osnovane na analizě iztočnikov abo historično-kritičnoj metodě. Prvo, red naučnikov, takyh kak Mejer i Holšer, phajut se lišiti Mojseja vsih pripisyvajemyh jemu prerogativ, odrěkajuči kaku-libo historičnu cěnnost jego ličnosti abo toj rolje, ktoru on je sigral v judaizmu. Vtoro, drugi naučniki… polno obratno prvoj točkě zrěnja i phajut se dokazati ključnu rolju Mojseja, ktoru on je sigral v judaizmu. I, tretje, ti, kto pridrživajut se srědnjej pozicije… odděljajut pravdivu historičnu identifikaciju Mojseja od nadbudovanjem iz bolje pozdnyh legendarnyh narostov… Izbytočno govoriti, že tute pytanja sut mnogo obsudžajemymi nerěšeny mi pytanjami srěd naučnikov. Itak, pokušenje odděliti historične elementy Tory od nehistoričnyh omal ne je prinesla nikakyh dobryh rezultatov odnosno figury Mojseja abo toj rolje, ktoru on je sigral v judaizmu. Neudiviteljno, že J. Van Seters prišel k vyvodu, že «iskanje historičnogo Mojseja — naprazdno zajetje. Odnyně on je prinaleži jedino legendě».
  9. ↑ Dever, William G. (2001). What Did the Biblical Writers Know and When Did They Know It?: What Archeology Can Tell Us About the Reality of Ancient Israel. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 99. ISBN 978-0-8028-2126-3. Figura, ktora je podona Mojseju, možlivo, jestvovala někde v južnoj Transjordaniji v srědině-koncu 18. stolětja do n.e., kde, po mněnju mnogyh naučnikov, pojavili se biblijsky prědanja o bogě Jahve.
  10. ↑ Beegle, Dewey (5 julija 2023). "Moses". Encyclopædia Britannica.
  11. ↑ "Moses". Oxford Biblical Studies Online.
  12. ↑ Miller II, Robert D. (25 novembra 2013). Illuminating Moses: A History of Reception from Exodus to the Renaissance. BRILL. str. 21, 24. ISBN 978-90-04-25854-9. Van Seters je zaključil: «Iskanja historičnogo Mojseja — naprazdno zajetje. Odnyně on je prinaleži jedino legendam»… «Ničto iz tutogo ne označaje, že historičny Mojsej ne jestvuje i že legendy ne sodrživajut v sobě historičnoj informacije. Ale v prvyh peti knigah, ktore je napisal Mojsej, historija je stala memorialnoju. Memorial reviduje historiju, realizuje pamet i prěobračaje historiju v mit».
  13. ↑ Seder Olam RabbahTemplate:Wp/isv/Full citation needed
  14. ↑ Jerome's Chronicon (4th century) gives 1592 for the birth of Moses
  15. ↑ The 17th-century Ussher chronology calculates 1571 BCE (Annals of the World, 1658 paragraph 164)
  16. ↑ "Let's Hear It From The Pharaohs: The Egyptian Story of Moses". Museum of the Jewish People. 7 aprilja 2020. Data dostupa: 8 junija 2024.
  17. ↑ Gruen, Erich S. (1998). "The Use and Abuse of the Exodus Story". Jewish History. Springer. 12 (1): 93–122. doi:10.1007/BF02335457. ISSN 0334-701X. JSTOR 20101326. Data dostupa: 8 junija 2024.
  18. ↑ Feldman, Louis H. (1998). "Responses: Did Jews Reshape the Tale of the Exodus?". Jewish History. Springer. 12 (1): 123–127. doi:10.1007/BF02335458. ISSN 0334-701X. JSTOR 20101327. Data dostupa: 8 junija 2024.
  19. ↑ "MOSES IS CURED OF LEPROSY". Jewish Bible Quarterly. 12 septembra 2016. Data dostupa: 8 junija 2024.
  20. ↑ 20.0 20.1 Hays, Christopher B. (2014). Hidden Riches: A Sourcebook for the Comparative Study of the Hebrew Bible and Ancient Near East. Presbyterian Publishing Corp. str. 116. ISBN 978-0-664-23701-1.
  21. ↑ Ulmer, Rivka. 2009. Egyptian Cultural Icons in Midrash. de Gruyter. p. 269.
  22. ↑ Naomi E. Pasachoff, Robert J. Littman (2005), A Concise History of the Jewish People, Rowman & Littlefield, p. 5.
  23. ↑ "Riva on Torah, Exodus 2:10:1". Sefaria. Data dostupa: 14 mareca 2021.
  24. ↑ "Did Pharaoh's Daughter Name Moses? In Hebrew?". TheTorah.com. Data dostupa: 18 aprilja 2022.
  25. ↑ Danzinger, Y. Eliezer (20 januara 2008). "What Was Moshe's Real Name?". Chabad.org. Data dostupa: 5 maja 2022.
  26. ↑ Kenneth A. Kitchen, On the Reliability of the Old Testament (2003), pp. 296–97: «Jego ime razširjeno kak egiptsko, i jego forma velmi često nepopravno objasnjaje se biblijistami. Jego često dělajut ravnym egiptskomu slovu „ms“ (Mose), označajučim „děte“ i mnějut, skračenjem imena, sostavjajemogo iz imena božstva, ime ktorogo je bylo propuščeno. I napravdu, ma znajemo mnogo egipčan, ktoryh imenujut Amen-moše, Ptah-moše, Ra-moše, Hor-moše i td. Ale tuto objasnjenje ne je pravilno. My takože znajemo mnogo egipčan, ktoryh imenovali prosto „Mojsej“, bez nazyvanja kakogo-libo božstva. Najvyše znajemy hvala dolgoj težbě svojej rodiny s pisateljem iz srědnjego klasu Mojsejem (iz hrama Ptaha vo Memfisu) pri Ramsesě 2.; ale u njego bylo mnogo homonimov. Slědovateljno, objasnjenje odsutstva božstva trěba odvratiti kak nevěrno… Jest něčto pogorše. Ime Mojsej, věrojetněje vsego, voobče ne jest egiptsko! Skvrčeči zvuki ne sběgajut se dolžnym obrazom, i tuto jest nemožlivo objasniti. V podtiskajučem věčinstvu slučajev egiptska „s“ zvuči v hebrejskom kak „s“ (sameh), togdy kak hebrejska i zapadnisemitska „s“ (sameh) na egiptskom zvuči kako „tj“. I naopak, egiptsko „š“ = hebrejsko „š“, i naopak. Lěpše priznati, že děte je bylo narěčeno (2. kniga Mojseja 2:10b) svojeju sobstvenoju materju v formě, početkovo izgovornoj kak „Mašu“, „toj, kogo iztegnuli“ (ktora je stala „Moše“, „toj, kto izvodi“, to jest jego narod iz rabstva, kogda on izvedl jih dalje). V Egiptu 14.–13. stolětij „Moše“ napravdu proiznosilo se kak „Masu“, i zatom jest mnogo věrojetno, že mladogo hebrejskogo Mašu egiptske prijatelji prozvali Masu; ale tuto je slovesny kalambur, a ne pozajetje vo vsakom slučaju.»
  27. ↑ 2. kniga Mojseja 2:21
  28. ↑ 2. kniga Mojseja 3:14
  29. ↑ 2. kniga Mojseja 8:1
  30. ↑ 2. kniga Mojseja 4:24—26
  31. ↑ Ginzberg, Louis (1909). The Legends of the Jews (PDF). III: Ingratitude Punished. Prěvod Szold, Henrietta. Philadelphia: Jewish Publication Society.
  32. ↑ 4. kniga Mojseja 27:13
  33. ↑ 4. kniga Mojseja 31:1
  34. ↑ 2. kniga Mojseja 20:19–23:33
  35. ↑ 2. kniga Mojseja 20:1–17
  36. ↑ 2. kniga Mojseja 20:22–23:19
  37. ↑ 5. kniga Mojseja 1:1, 5

Vněšnje linky

edit
  • Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Moses» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Mojsej&oldid=6461312"