Juraj Križanič (srbohrv.: Juraj Križanić; kolo 1618 — 1683) byl hrvatsky duhovnik i jezykověd. Jest znajemy kako stvoritelj prvogo projekta medžuslovjanskogo jezyka.
Križanič rodil se kolo 1618 goda v selu Obrh bliz grada Karlovac v sěmje gospodara Gaspara Križaniča. V 15 lětah jego otec umrěl i Križanič počel učiti se do katoličskogo duhovnika, početkovo věrojetno v jezuitskoj školě v Ljubljaně, poslě filozofiji v Gracu, a potom v Bolońji. Potom postupil do grečskogo Kolegija svetogo Atanasija v Rimu, ktory zakončil v 1642 godu.[1] Byl duhovnikom v Hrvatiji, potom pojehal v Poljsku i Rosiju.
Kako duhovnik Križanič učil se grečskomu i razgledal grečsko bogoslovje. V 1652 godu on stvarjaje trud Bibliotheca Schismaticorum Universa ("Vsesvětna biblioteka razkolnikov"), v ktorom prěvodi pravoslavne trudy na latinsky jezyk.
Pod vlivom svojego hrvatskogo pohodžeńja Križanič myslil, že religiozno děljeńje na katolikov i pravoslavnyh dělaje slovjanov slaběje, a slovjanam jest potrěbno sjediniti se v kulturny sojuz pod vladoju rosijskogo cara.[1] V Vieně v 1658 godu Križanič strětl se s moskovskym poslannikom Jakovom Liharevym i poslě togo pojehal služiti v Rosijsko carstvo. Poslě pribytja v Moskvu v 1659 godu Križanič ne stal prijemnym rosijskoj vladě. Jego viděńje sjedinjenoj crkvi Hristosa, ktora jest nezaležna od zemnyh sporov, bylo neprijemnym kako dlja pravoslavyh, tako i dlja katolikov. 20 januara 1661 goda rosijska vlada obvinila Križaniča v podporu unije i izgnala jego v Tobolsk, grad v Sibiri, kde on byl 16 lět.
V izgnańju Križanič napisal red trudov. Jego političny traktat "Politika" (od 1663) on analizuje obče ekonomično i politično stańje Rosije, rolju trgovje, remesel i zemjedělstva. Toj trud on piše na svojem vseslovjanskom jezyku, o ktorom v 1666 godu piše "Граматично изказанје об руском језику" ("Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku"). V "Izkazańju" Križanič dělaje sravniteljnu analizu slovjanskyh jezykov i opisyvaje obču gramatiku svojego jezyka, ktory on nazyvaje "ruskym jezykom" po nazvě russkogo jezyka Rosije. Jezyk Križaniča imal 60% občih slovjanskyh slov, 10% russkyh i crkovnoslovjanskyh, 9% srbskohrvatskyh, a takože iz inyh slovjanskyh. Cělju Križaniča pri stvorjeńju "ruskogo jezyka" bylo izběgnuti inozemnogo vliva v jezyku. On aktivno koristal složene slova na osnově slovjanskyh korenev, iz ktoryh v sovrěmennom russkom dnes ostalo slovo чужебесие ("čužebesije", silno dověrjenje inozemcam). Križanič koristal dlja "ruskogo jezyka" latinicu, ale takože byla dozvolenoju kirilica.
Poslě smrti cara Alekseja v 1676 godu Križaniču dozvolili odjehati iz Rosije. S togo časa on žil v Poljskě i pristupil do ordena jezuitov. Umrěl 12 septembra 1683 roka v bitvě pod Vienoju, kde byl razom s vojskom Jana Sobeskogo.
Iztočniky
edit- ↑ 1.0 1.1 Križanić, Juraj. Hrvatska enciklopedija (na hrvatskom). Leksikografski zavod Miroslav Krleža. 2021. Data dostupa: 14 septembra 2022.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Крижанич, Юрий" v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).