Holokaust abo Holokost, takože Šoa, bylo narodobijstvo v Drugoj světovoj vojně, v ktoroj nacistična Němcija, pomagajema jej sojuznikami, sistematično ubila 6 milionov jevrejev, dvě tretiny jevrejskogo naseljenja v Evropě, medžu 1941 i 1945 rokami. Jevreje uniščali se v ramkah večšej programy, ktora vključala prěslědovanje i ubijstvo inyh grup nacistami, vključajuči osoblivo romov, poljakov i "neizlěčimo boljnyh", a takože političnyh protivnikov, homoseksualov, svědkov Jehovy i sovětskyh vojennyh zaključilnikov.[1]
_1b.jpg)
Němcija vvela prěslědovanje etapno. Poslě prihoda Hitlera k vlasti v 1933 roku, vlada vvela zakony, ktore izključali jevrejev iz gradžanskogo družstva, najvidne iz ktoryh byli Nurembergske zakony 1935 roka. S 1933 roka nacisty izbudovali mrěžu koncentracijnyh lagerjev v Němcije dlja političnyh protivnikov i "nepoželanyh" ljudij. Poslě vpada v Poljsku v 1939 roku nacisty ustanovili geta, da by odděliti jevrejev. Bylo osnovano bolje 42 000 lagerjev, get i inyh měst arěsta.[2]
Odvoženje jevrejev v geta završilo se politikoju uniščenja, ktoru nacisty imenovali "konečnym rěšenjem jevrejskogo pytanja" i ktoru nacistke činovnike obgovarili na Vanzejskoj konferenciji v Berlinu v januarju 1942 roka. Kogda nacistke vojska zahvatili ozemja Sovětskogo sojuza, vse antijevrejske měry byli pregoršeny. Pod koordinacijeju ŠŠ s, po poučenjam od najvysšego rukovodstva Nacistkoj partije, ubijstva napravili se v samoj Němcije, črěz okupovanu němcami Evropu i črěz vse ozemja, ktore kontrolovali se Osju. Poluvojenne vojska ubili okolo 1,3 miliona jevrejev v masovyh strělbah medžu 1941 i 1945 rokami. K 1942 roku žtrvy odvozili se iz get v zatvorjenyh iztvornyh želězničnyh vozah v lagerje uniščenja, kde, jestli one prěžili put, one usmrčali se v gazovyh palatah. Ubijstva potrvali se do konca Drugoj světovoj vojny v Evropě v aprilju-maju 1945 roka.
Nazva
editNazva "Holokaust" proizhodi od latinskogo holocaustum, ktoro proizhodi od grečskogo ὁλόκαυ(σ)τος, ktoro znači "paliti čelom". Početkovo slovo "holokaust" v anglijskom jezyku koristali v odnošeńju k narodobijstvu arměnov i hebrejskym pogromam v Rosijskoj imperiji, ale tutčas ono koristaje se jedino za narodobijstvo v čas Drugoj světovoj vojny. Razprostranjeno hebrejsko slovo "Šoa" (השואה) znači na hebrejskom "katastrofa".
Iztočniky
edit- ↑ Niewyk, Donald L.; Nicosia, Francis R. (2000). The Columbia Guide to the Holocaust (na anglijskom). New York: Columbia University Press. ISBN 0-231-11200-9.
- ↑ "Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945", United States Holocaust Memorial Museum.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "The Holocaust" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).