Wp/isv/Arabska azbuka

< Wp | isv
Wp > isv > Arabska azbuka

Arabsko pismo ili arabska azbuka jest konstantna sistema pisma, koristajema za arabsky, persijsky jezyky, pašto, urdu i něktore ine. Sostoji iz 28 znakov. Tradicijno pišut od pravogo kraja do lěvogo.

Proizhodi od nabatejskogo pisma, ktoro izhodi od aramejskogo, ktoro izhodi od finikijskogo. Data zarodženja jest, suglasno raznym iztočnikam, ili 327, ili 512.

Suglasky

edit

Každy znak (kromě alifa) označaje suglasku. One imajut varianty za početok, srědinu i konec slova. Vse znaky jednogo slova sjedinjajut se (kromě znakov alif, dal, zal, ra, zaj, vav).

Znak v početku v srědině v koncu nazva transkripcija
alif /ʔ/ / /aː/ (/u/, /i/)
ba /b/
ta /t/
ṭa /θ/
džim /d͡ʒ/
ħa /ħ/
χa /χ/
dal /d/
ḍal /ð/
ra /r/
zaj /z/
sin /s/
šin /ʃ/
s'ad /sˁ/
ﺿ d'ad /dˁ/
t'a /tˁ/
ḍ'a /ðˁ/
ajn /ʕ/
gajn /ʁ/ / /ɣ/
fa /f/
qaf /q/
kaf /k/
lam /l/
mim /m/
nun /n/
ha /h/
vav /w/ / /uː/
ja /j/ / /iː/

Samoglasky

edit

V arabskom za dolge samoglasky (ā, ī, ū) koristajut znaky alif, ja i vav. Kratke samoglasky obyčno ne pišut.

Jestli to je potrěbno, koristajut diakritične znaky (harakat):

  • َ (fatha) — "a"
  • ـِ (kasra) — "i"
  • ـُ (damma) — "u"

V inyh jezykov s tutym pismom za samoglasky koristajut ili matres lekcionis (suglasky za samoglasky), ili dodane znaky.