Wp/wls/Niuvalu

< Wp‎ | wls
Wp > wls > Niuvalu

Tu'u edit

Ko Niuvalu e tu'u i te kolo o Ha'afuasia i Hahake i 'Uvea.

Talatuku edit

E mahino mai te talatuku o ‘Uvea ne’e ko Niuvalu ne’e ko te ‘uluaki nofo’aga fakahau aia o ‘Uvea pea e tu’u ai mo te faitoka o Tauloko, ‘uluaki hau o te fenua (1400-1426). Ko te fale maka o Tauloko e tu’u i lotomāliē pea e ovi ki ai mo te ‘u faitoka o Tui Hoko, Lilokaivale mo Kafoalogologofolau. Ne’e ko he ‘aga faka’āfea mai Toga mo ka manuka he ‘alikihau ke toe tanu ma’uli mo hana ‘u haha’i sinifu i tona loto fale maka.

Tano edit

I te ta’u 1979, ne’e manatu e Hoko mo 'ona lagiaki ke laga te kapela aeni o Sagato Mikaele. E mahino mai ne’e mole fa'a lotolelei ki ai ihi kaiga he ne’e maumau’i he koga o te faitoka o Niuvalu ki te fakalaulahi o te ‘u kaupa o te kapela. Ne’e kamata keli te tano pea asi mai mo te ‘u me’a faka’aliki pea mo te ‘u lopa mo lei ne’e tuku ai. Mole fualoa pea tuku te gaue ko te ‘uhi ae he ne’e kua 'āvea te kau gaue, te pule kolo mo te kaiga ne’e nātou to’o te ‘u koloa o te tano.

Ne'e nofo tu’ania te kaiga o Ha’afuasia pea ne’e mole mamoe i te temi aia ‘uhi ko te kо̄ pо̄ kātoā o te ‘u kuli o te kolo. Pea fai leva tānātou fono o nātou to’o te pule’aki ke 'olo fuli ki Sagato Soane kia Lavelua Tomasi o fai hina faihū o ‘uhiga mo te koga ae ne’e fakahoko. Ne’e tali lelei e Lavelua te kole o te haha’i o tona kolo pea ha’ele fakahagatonu atu tona ‘afio ki Ha’afuasia o nofo pо̄ e tolu o fai fakalelelei ki te ‘u hau o Niuvalu.

Hili pо̄ e tolu pea finegalo leva e Lavelua ke ‘alu Kalaekivalu mo te haha’i o Ha’afuasia o tae te ‘u me’a faka’aliki mo koloa o te tano o tānaki mo fai mo he ‘avaifo faka’aliki i Niuvalu. Hili te avaifo mo te pogipogi tapu pea gata ai te ‘āvea o te kaiga mo te tokakovi o te kolo.