Wp/ng/Omalaka Oshiwambo

< Wp‎ | ng
Wp > ng > Omalaka Oshiwambo

Ovambo, yashiivika vali Wambo or Ambo, or Oshiwambo (eshi ohashi longifwa mokupopya oinyapilaka yOshiwambo ngaashi Oshikwanyama nOshindonga), onyapilakamhandakani pokati kaAngola na nomoumbangalanhu waNamibia, omo omalaka aa haa nyolwa Oshikwanyam nOshindonga.

Etata lovakalimo moNamibia ohali popi Oshiwambo, unene tuu Ovawambo.

Elaka lOshiwambo olapambafana unene nomalaka Oshiherero nOshihimba. Omalaka aa okwa faafana unene tuu oitetekeli yoitya oshoyo omadina aa a ukila unene komukoo umwe wOshibantu, *ki- (Ki-Swahili), osho mOshiherero Oshitetekeli Otji- nomOshiwambo IOshitetekeli Oshi- .

Ondjokonona edit

Konima Namibia eshi a mona emanguluko momudo 1990, oshitukulwa eshi kwali hashi ifanwa nosha shiivika nawa Owambo okwa li sha tukulwa moikandjo/oitukulwa ngaashi Ohangwena, Omusati, Oshana ile Otshana, na Oshikoto. Ovakalimo vomOwambo otava fekelwa veli pokati 700,000 no 750,000, ashike omuvalu ou ohau lunduluka neenghono. Eshi osha etwa keengaba odo datulwapo kOvaputu nOvamdowishi pefimbo loukoloni, odo da pita Oukwanyama pokati noda fininika opo Ovakwanyama vamwe va kale moAngola, navamwe va kale moNamibia. Eshi osha eta nee omalweendo pokati kaAngola naNamibia, ovanhu tava tauluka eengaba efimbo keshe.

Okwa tengenekwa kuna ovapopi vOshiwambo ve fike pomiliona imwe moNamibia na Angola. Nande hashi popiwa unene moushilo nomoumbangalanhu waNamibia, Oshiwambo ohashi popiwa moshilongo ashishe unene tuu kovalongi ovo va tembukila keenhele dayooloka moshilongo okuudja kOwambo okukonga oilonga.Ovanailonga ava ovakwata ko oshiwana shihapu meedolopa unene tuu moumbuwanhu osho yo mondingandinga yoshilongo, omo hamu monika eemhito doilonga dihapu ngaashi unene meemina. oshihopaenenwa ongaashi oLiindili, oko haku kwata eevili omulongonahetatu okudja kOwambo opo u fike ko, oyo onhele imwe iyadi ovapopi vOshiwambo.

Edina edit

Omadina Ambo na Ovambo omadina omukoo umwe, hano a dja ketindi limwe, ashike oukwashiivikile wao kaushiivike naanaa.

Oshilongo okwa li hashi ufanwa 'Ovamboland' ile 'Amboland', kepangelo loukoloni laNdowishi. Moshiingilisha, Ovamboland osho hashi longifwa luhapu nade Ambo country ohashi longifwa ngaho omalupita,omafimbo amwe moinyolwa yOshiingilisha moNamibia ohamu holoka, Owamboland, Wamboland, na Owambo. Omadina afimana nokwashiivika nawa aWambo kOvawambo oo, Owambo (Oshindonga) na Ouwambo (Oshikwanyama).

Ovakalimo ile ovadalelwa mo ohava ifanwa Ovambo ile Ambo mOshiingilisha. Omaifano a shiivika nawa ooAawambo (Ndonga) na Ovawambo (Kwanyama); paushimwe omaifano oo okwe lifa hano Omuwambo. Elaka lOvawambo ohali ifanwa Ovambo, Ambo, ile Oshiwambo mOshiingilisha; edina eli la tambulwa ko hano momalaka ahapu olo Oshiwambo. [1]

Omihoko dOwambo neenyapilaka edit

MOwambo omu na eenyapilaka hetatu, odo mudo mbali ashike hadi shangwa, do odo nee Oshindonga nOshikwanyama.

Okakololo taka shikula otaka yandje ouyelele u na sha nomadina, eenhele, omadina eenyaopilaka, nggashi a nyolelwe ku T. E. Tirronen, okudja memboitya laye Ndonga-English. Mokakololo otamu holoka yoo ouyelele u na sha neengudu domadina Oshibantu, oshoyo eengudu doityadina oyo.

Eenhele Omuhoko Onyapilaka Oshitukulwa
ongudu 9 (*ny > on-), no-11 (uu-/ou-) Ongudo 2 (*wa-, a-) Ongudu 7 (*ki > oshi-)
O-ndonga Aa-ndonga Oshi-ndonga Oumbuwanhu waWambo
Uu-kwambi Aa-kwambi Oshi-kwambi Ondingadinga yaWambo
O-ngandjera Aa-ngandjera Oshi-ngandjera Ondingadinga yaWambo
Uu-kwaluudhi Aa-kwaluudhi Oshi-kwaluudhi Ouninginino waWambo
O-mbalanhu Aa-mbalanhu Oshi-mbalanhu Ouninginino waWambo
Uu-kolonkadhi Aa-kolonkadhi Oshi-kolonkadhi Ouninginino waWambo
Ou-kwanyama Ova-kwanyama Oshi-kwanyama Oumbangalanhu nOushilo waWambo
O-mbadja Ova-mbadja Oshi-mbadja Angola, mOshitukulwa shaShangalala

Omapandja mawendwa po edit

  1. Minna Saarelma-Maunumaa, 2003, Edhina Ekogidh o— Names as Links: The Encounter between African and European Anthroponymic Systems among the Ambo People in Namibia. Helsinki.[1]