Seksualna orientacija jest postojanno čuvstveno, romantično i/abo seksualno pritegańje k ljudam inyh pola ili gendera, tyhže pola ili gendera, ili k obom polam ili k množstvu genderam. Tute pritegańja obyčno opisyvajut pod kategorijami heteroseksualnost, homoseksualnost i biseksualnost,[1][2][3] a aseksualnost (odsutstvo seksualnogo pritegańja) inogdy opoznajut kako 4. kategoriju.[4][5]
Tute kategorije sut aspekty vyše njuansnoj prirody seksualnoj identičnosti i terminologije.[3] Napriklad, ljudi mogut koristati ine označeńja, take kako panseksualnost,[3][6] ili ne koristati jih sovsim.[1] Suglasno Amerikanskomu psihologičnomu svezu, seksualna orientacija «takože opisyvaje čutje človeka o svojej identičnosti na osnově tutogo pritegańja, svezano vodžeńje i členstvo v občině s inymi, kto děli tako pritegańje».[1][7] Izrazy «androfilija» i «ginefilija» koristajut v bihejvioralnoj naukě dlja opisańja seksualnoj orientacije alternativno dvojčanomu gendernomu opisu. Androfilija opisyvaje seksualno pritegańje k mužstvu, ginefilija opisyvaje seksualno pritegańje k ženstvu.[8] Izraz «seksualno prědpočitańje» prěkryvaje se osnovno s seksualnoj orientacijeju, ale obyčno jego razraznjajut v psihologiji.[9] Osoba, ktora identifikovaje biseksualno, napriklad, može prědpočitati jedin pol inomu.[10] «Seksualno prědpočitańje» takože može prědkladati čest dobrovojnogo izbora,[9][11][12] a seksualnu orientaciju po naučnomu konsensusu jest nemožno izbrati.[13][14][15]
Naučniki ne vědut točnoj pričiny seksualnoj orientacije, ale oni myslet, čto teoretično ju poradžaje složeno vzajemodějstvo genetičnyh, hormonalnyh i obsrědinnyh vlivov.[13][14][16] Hot nijedna teorija o pričinah seksualnoj orientacije i ne imaje širokogo podpora, naučniki prědpočitajut osnovane na biologiji teorije.[13] Jest značno vyše dokazov v podpor nespoločnyh, biologičnyh pričin seksualnoj orientacije, čim v podpor spoločnyh, osoblivo dlja mužev.[17][18][19] Nemaje silnyh dokazov vlivu vozpitańja ili ranjih dětskyh prěživanij na seksualnu orientaciju.[20] Srěd raznyh kultur množinstvo ljudij sut heteroseksualni, a menšinstvo jest homoseksualno ili biseksualno.[17][18][19] Seksualna orientacija člověka može byti kdekoli na kontinuumu, od izključiteljnogo pritegańja k protivleglomu polu do izključiteljnogo pritegańja k svojemu polu.[1]
Seksualnu orientaciju razgledajut glavno v biologiji, nevronaukě i psihologiji (vključajuči seksologiju), ale ona jest takože prědmetna oblast v sociologiji, historiji i pravu.[21]
Iztočniky
edit- ↑ 1.0 1.1 1.2 1.3 "Sexual Orientation & Homosexuality" (na anglijskom). American Psychological Association. 2020. Data dostupa: 6 februara 2020.
- ↑ "Sexual Orientation" (na anglijskom). American Psychiatric Association. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 julija 2011. Data dostupa: 1 januara 2013.
- ↑ 3.0 3.1 3.2 "Definitions Related to Sexual Orientation and Gender Diversity in APA Documents" (PDF) (na anglijskom). American Psychological Association. 2015. str. 6. Data dostupa: 6 februara 2020.
- ↑ Marshall Cavendish Corporation, red. (2009). "Asexuality". Sex and Society (na anglijskom). 2. Marshall Cavendish. str. 82–83. ISBN 978-0-7614-7905-5. Data dostupa: 2 februara 2013.
- ↑ Bogaert, AF (aprilja 2015). "Asexuality: What It Is and Why It Matters". The Journal of Sex Research (na anglijskom). 52 (4): 362–379. doi:10.1080/00224499.2015.1015713. PMID 25897566. S2CID 23720993.
- ↑ Firestein, Beth A. (2007). Becoming Visible: Counseling Bisexuals Across the Lifespan (na anglijskom). Columbia University Press. str. 9. ISBN 978-0-231-13724-9. Data dostupa: 3 oktobra 2012.
- ↑ "Case No. S147999 in the Supreme Court of the State of California, In re Marriage Cases Judicial Council Coordination Proceeding No. 4365(...) – APA California Amicus Brief — As Filed" (PDF) (na anglijskom). str. 30. Data dostupa: 13 mareca 2013.
- ↑ Johanna Schmidt (2010). Migrating Genders: Westernisation, Migration, and Samoan Fa'afafine (na anglijskom). Ashgate Publishing. str. 45. ISBN 978-1-4094-0273-2.
- ↑ 9.0 9.1 "Avoiding Heterosexual Bias in Language" (PDF) (na anglijskom). American Psychological Association. Data dostupa: 19 julija 2011.
- ↑ Rosario, M.; Schrimshaw, E.; Hunter, J.; Braun, L. (2006). "Sexual identity development among lesbian, gay, and bisexual youths: Consistency and change over time". Journal of Sex Research (na anglijskom). 43 (1): 46–58. doi:10.1080/00224490609552298. PMC 3215279. PMID 16817067.
- ↑ Friedman, Lawrence Meir (1990). The republic of choice: law, authority, and culture (na anglijskom). Harvard University Press. str. 92. ISBN 978-0-674-76260-2. Data dostupa: 8 januara 2012.
- ↑ Heuer, Gottfried (2011). Sexual revolutions: psychoanalysis, history and the father (na anglijskom). Taylor & Francis. str. 49. ISBN 978-0-415-57043-5. Data dostupa: 8 januara 2011.
- ↑ 13.0 13.1 13.2 Frankowski BL; American Academy of Pediatrics Committee on Adolescence (2004). "Sexual orientation and adolescents". Pediatrics (na anglijskom). 113 (6): 1827–32. doi:10.1542/peds.113.6.1827. PMID 15173519.
- ↑ 14.0 14.1 Mary Ann Lamanna; Agnes Riedmann; Susan D Stewart (2014). Marriages, Families, and Relationships: Making Choices in a Diverse Society (na anglijskom). Cengage Learning. str. 82. ISBN 1305176898. Data dostupa: 11 februara 2016.
- ↑ Gloria Kersey-Matusiak (2012). Delivering Culturally Competent Nursing Care (na anglijskom). Springer Publishing Company. str. 169. ISBN 0826193811. Data dostupa: 10 februara 2016.
Most health and mental health organizations do not view sexual orientation as a 'choice.'
- ↑ Gail Wiscarz Stuart (2014). Principles and Practice of Psychiatric Nursing (na anglijskom). Elsevier Health Sciences. str. 502. ISBN 032329412X. Data dostupa: 11 februara 2016.
- ↑ 17.0 17.1 Bailey JM, Vasey PL, Diamond LM, Breedlove SM, Vilain E, Epprecht M (2016). "Sexual Orientation, Controversy, and Science". Psychological Science in the Public Interest (na anglijskom). 17 (21): 45–101. doi:10.1177/1529100616637616. PMID 27113562.
- ↑ 18.0 18.1 LeVay, Simon (2017). Gay, Straight, and the Reason Why: The Science of Sexual Orientation (na anglijskom). Oxford University Press. ISBN 9780199752966.
- ↑ 19.0 19.1 Balthazart, Jacques (2012). The Biology of Homosexuality (na anglijskom). Oxford University Press. ISBN 9780199838820.
- ↑ "Submission to the Church of England's Listening Exercise on Human Sexuality" (na anglijskom). The Royal College of Psychiatrists. Data dostupa: 13 junija 2013.
- ↑ Cruz, David B. (1999). "Controlling Desires: Sexual Orientation Conversion and the Limits of Knowledge and Law" (PDF). Southern California Law Review (na anglijskom). 72 (5): 1297–400. PMID 12731502. Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 19 septembra 2017. Data dostupa: 21 maja 2015.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Sexual orientation" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).