Prvo Srbsko kraljevstvo ili Kraljevstvo Srbije byla srědnjevěčna država jestvujuča od 1170 do 1371 goda, ktora byla vladana rodinoju Nemanjičev. Od 1217 byla kraljevstvom, a od 1346 goda carstvom.
Stefan Nemanja godě 1190 odmetl podležanje Bizantijskoj imperije i završil sbiranje srbskyh krajin, a poslě togo jegov syn, Stefan Nemanjič koronoval sebe v 1217 godu kraljem Srbije. Poslě stvorjenja Srbskogo kraljevstva prvobytno ime državy — Raška — bylo medlo odmeteno.
Takože srbska pravoslavna crkov stala se nezavisna tvorjuči svoje avtokefaličsko srbsko biskupstvo, a onože v 1345 godu stalo Srbskym patriarhatom. Poslě dočasnoj krizy v 12. stolětju Nemanjiči načeli razširjati svoju državu na jugo-iztok.
V 14. stolětju, v dobu Stefana Dušana, Srbija zajela Makedoniju, Epir, Tesaliju i zapadnu Trakiju, itak Dušan v 1346 godu ustanovil sebe carem srbov i grekov.
Poslě Dušanovoj smrti, kogda vladal jegov syn, Uroš (1355–1371), poslědni srbsky vladec od Nemanjičev, načel se bystry razpad carstva. Zajedno so smrtju Uroša prišel konec Srbskogo kraljevstva.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Serbia Nemaniczów» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).