Wp/isv/Protestantska reformacija

Tutoj kratky članok jest v začetku.

Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (October 2024)

Protestantska reformacija to bylo religiozno dviženje XVI věka, ktoro privedlo k razdělu hristijanskoj crkvy v Zapadnoj Evropě i k stvorjenju protestantskyh crkvij. Osnovne pričiny reformacije vključali potrěbu v reformah, kritiku katoličskoj crkvy za prodaž induljgencij (lat.: indulgentia; odpuščenje grěhov za pěnezy) i zloupotrěbjanja duhovenstva.

Ključnoju osoboju Reformacije byl Martin Ljuter, němečsky monah i bogoslovec, ktory v 1517 godu opublikoval svoje «95 tez». Centralnymi dlja idej Ljutera byli tvrdženja o tom, že spasenje se dobyvaje črěz věru (ne črěz crkovne obredy ili děla), i princip «jedino Biblija» (Biblija jest jedinstvenym iztočnikom věroučenja).

Ljutera poddržali ini myslitelji, kako Žan Kalvin i Ulrih Cvingli.

Religiozne vojny

Reformacija privedla k religioznym konfliktam v Evropě, čto vključaje Tridesetilětnu vojnu i ine bitvy medžu katolikami i protestantami.

Poslědstva

Reformacija privedla k oslabjenju vlasti katoličskoj crkvy, vozniknenju množstva protestantskyh religij i uskorjenju kulturnyh i političnyh prěměn v Evropě.

Reformacija stala povratnym momentom v historiji Zapadnoj civilizacije i vplyvla na razvitje religije, politiky i spoločenstva v nastupne věky.