Operacijna sistema jest kompjuterna programa razporedžajuča dostupnymi resursami kompjutera, napriměr operacijnoju pametju, procesornym vrěmenem ili različnymi podključenymi ustrojstvami.
Historija
editPrvo, operacijne sistemy ne sut byli nužne - prve kompjutery sut byli uživane aby izpolniti jedinstvene zadanja v jednom vrěmeni. Dělajuča programa jest byla razporedžala sama resursami kompjutera. Zatože kompjutery sut stavali vse bolje bystrějše i mogučejše, nužno jest bylo stvoriti někake razrěšenje, aby optimalno upotrěbjati ih moč.
Osobne kompjutery
editPrve osobne kompjutery ne sut potrěbovali velikih operacijnyh sistem. Proste operacijne sistemy dlja osobnyh kompjuterov sut naprimer CP/M ili MS DOS, stvorjene v 70 i 80-yh godah. Programy pod nimi dělajuče dalje sut iměli dostup do vsih resursov mašiny, no te operacijne sistemy sut davali dlja nih programove interfejsy, a dlja polzovatelji sut davali tekstovu oboločku dlja legšego načinanja program. Ih čestami sut bylo mnogo komand umožnjajučih dělanje operacij na fajlah.
V 90-yh godah, popularne sut stali se grafične interfejsy polzovatelja i mnogozadanjujuče operacijne sistemy, take kak naprimer Microsoft Windows 95.