Jóga (sanskr. योग, IAST: yoga — svez, jednost, susrědotočenje, usilje) jest cělkovost psihofizičnyh praktik, razrabotanyh v različnyh směrah hinduizma i budizma s cělju doseženja člověkom vozvyšenogo duhovnogo i psihičnogo stanja. V bolje vuzkom smyslu, joga — jedna iz šesti pravověrnyh škol (daršan) filozofije hinduizma.
Osnovni směry jogy: radža-joga, karma-joga, džnana-joga, bhakti-joga (tako děljenje vzeto iz "Bhagavadgity") i hatha-joga. V kontekstu filozofije hinduizma, pod jogoju razuměje se sistema radža-jogy, izložena v «Joga-sutrah» Patandžali i těsnym obrazom svezana s zakladajučimi principami sankhjy. Joga diskutuje se v različnyh pisanjah hinduizma, takyh kak Vedy, Upanišady, «Bhagavadgita», «Hatha-joga-pradipika», «Šiva-samhita» i Tantry. Konečny cělj jogy može byti sovršeno raznom: od ulěpšenja fizičnogo zdravja i do doseženja mokšy (religioznogo Osvobodženja, slivanja s Absolutom (Brahmanom)). Za ograničenjami Indije termin «joga» često obči se le s hatha-jogoju i jej asanami - fizičnymi trenirovkami, čto ne odražaje duhovnogo i duševnogo aspektov jogy. Togo, kto izučaje i praktikuje jogu, imenujut “jogom” abo “joginom”.
V 2016 godu UNESCO vključila jogu v reprezentovany spisok nematerialnogo kulturnogo naslědstva člověčstva, proslavivši sučstveny jej vliv na mnogočislne aspekty žitja indijskogo družstva.