Wp/isv/Jednobožstvo

< Wp | isv
Wp > isv > Jednobožstvo

Jednobožstvo ili monoteizm (od davnogreč.: μόνος "jedin" i davnogreč.: θέος "bog") jest věrozakonno pojetje o jestvovańju jednogo boga.

Jednobožstvo jest harakteristično za abrahamičske věrozakony (hristijanstvo, islam i judaizm), ale takož jestvuje v hinduizmu, sikhizmu i něktoryh inyh.

Proizhodžeńje i razvoj

edit

Jestvujut 2 teorije proizhodžeńja jednobožstva.

Razvoj iz mnogobožstva

edit

Suglasno tutoj teoriji, pojetje jednobožstva jest rezultat razvoja henoteizma (uděljańje i obožańje najvelikogo boga iz množstva inyh) i monolatrije (sistemy panteona, kde množstvom bogov upravjaje jedin bog-lider).

V historiji něktoryh blizkoiztočnyh religij od bronzovoj doby jest možlivo objaviti aspekty jednobožstva ili monolatrije (kult Atona v Davnom Egiptu, obožańje Marduka v Vavilonu, Ahuramazda v zoroastrianizmu).

Takož, suglasno něktorym naučnikam, elementy prvobytnoj religije jestvujut i v modernyh jednobožskyh religijah.

Teorija prajednobožstva

edit

Suglasno tutoj teorije, v početku jest bylo jednobožstvo, ktoro jest razvilo se v mnogobožje. Posrědnje tutu verziju jesvovańje v něktoryh mnogobožskyh religijah t. z. "nebesnyh bogov" bez kulta i ritualov.

Jednobozstvo v religijah

edit

Judaizm

edit

Moderny judaizm jest jednobožsky věrozakon, ktory odrěkaje jestvovańje inyh bogov. Ale naučniki myslet, že v ranyh etapah religija jevrejev imala monolatriju, a jednobožstvo zarodilo se poslě izhoda iz Vavilonskoj nevolje. Judaizm jest stal zakladom hristijanstva. Množstvo jevrejskyh mysliteljev pridrživajut se prajednobožstva.

Hristijanstvo

edit

Hristijanstvo prijmaje judaističnu tradiciju počitańja jednogo Boga. Takož jestvuje pojetje 3 hipostaz (Otca, Syna i Svetogo Duha). Vslěd tutogo inymi abrahamišckymi religijajmi hristijanstvo časom osmysljaje se kako mnogobožska.

Islam

edit

Jednobožstvo (tauhid) jest osnovna dogma islama. Suglasno učeńju, go sut vyznavali vsi proroki. Principy monoteizma sut podrobno izučene muslimanskymi bogoslovcami.