Ioannes Paulus 2. (lat.: Ioannes Paulus II; 1920–2005), prědže Karol Jozef Vojtyla (pol.: Karol Józef Wojtyła), znajemy tòž kako Svęty Joan Pavòl Veliky ili Slovjansky Papa ili Papa-pųtnik, byl 264. rimsky papa i glava Katoličskoj crkvy i državy-grada Vatikan s 1978 roka po svojej smrti v 2005 roku. Profesor Katoličskogo lubeljskogo universiteta, poet, aktor, filosof, mnogojęzyčny govoritelj, mistik, dramatopisatelj. Prvy neitalijansky rimsky papa poslě 455 lět i vtory najmlådši rimsky papa (58 lět). Pioner ekumenizma, dialoga medžu větvami hristijanstva a takože medžu věrozakonami světa.
.jpg)
Ulučšil vzajemno odnošenje Katoličskoj crkvy s Pravoslavnojų crkvjų, anglikanami, judaismom i islamom. Katoličsky svęty hrånitelj (medžu inymi): sěmji, Světovyh dnjev mlådeži i poljsko-ukrajinskogo pomirjenja.
Byl rodženy v 1920 roku v Vadovicah, Poljska. Umrěl v 2005 roku v Vatikanu.
Ioannes Paulus 2. i slovjanstvo
editIoannes Paulus mnogokråtno prědprijmoval kvestijų slovjanstva i medžuslovjanskogo odnošenja. Nejednokråtno tòž imenoval sebe "slovjanskym papojų", posrědnje navęzyvajųći poemu narodnogo poljskogo poeta Juliuša Slovačskogo "Slovjansky papa". Jego četvrta enciklika Slavorum Apostoli (Apostoli Slovjanov) vòzdavala česť misijnomu dělu svętyh Kirilja i Metodogo, obgovarjala vzajemno odnošenje sę Slovjanov i slovjanskyh hristijanskyh crkvi, govoręći ob dialogu, pomirjenji i značenji slovjanskyh narodov. V konci encikliky nazval sebe "rimsky papa Slovjanin" (lat.: Pontifex Romanus, genere Slavus). Kromě togo, Ioannus Paulus dvåkratno godišnje davajųći blågoslovjenje urbi et orbi izglåšal svoj govor takože gornolužičskym językom.
Poględ Ioannusa Paulusa na slovjanstvo dobro objavjaje jegova propověd v těčenji Svętoj Mše Krakově na Błoniach, kògdy on byl na svętopųtovanji prěz Poljskų lětě 1979:
S osoblivym veseljem ja vitam tu skupščiny naših plemenskyh brati, pribyvših iz juga, iz-za Karpat. Nehaj Bog Vam blågoslovi za vaše prisųćstvo. Ale, kako ja byh htěl, daby tu mogli byti takože inni… Nehaj Bog Vas blågoslovi. Ah, kako ja žędam daby mogli tu byti, na tom pųtovanji rimskogo papy-Slovjanina, ini naši brati języka i historije. A ako li oni tude ne sųt, na Błoniah tyh, nehaj pamętajųt, iže tym bolje sųt v našem srdci i našej molitvě.
Iztočniky
edit