Električnost je sbirka fizičnyh javjenij svezanyh s prisučnostu i dvižeńjem materii imajučej električny naboj. V staro vrěme električnost běše razvažany, že ne svezana s magnetizmom. Pozdněje mnoge eksperimentaljne rezultaty i razvite Maksvellovskyh uravńenij pokazali že električnost i magnetizm sut iz jednogo fenomena: elektromagnetizma. Mnogorake obče fenomeny svezany s električnostu, vključajuči blěskavicu, statičnu električnost i mnoge druge.
Prisučnost električnogo naboja, koj može byti abo pozitivne abo negativne, dělaje električno polje. Dvižeńje električnogo naboja (elekričny tok) sozdaje magnetično polje. Kogdy naboj je razměsčen v zoně s ne nulovym electričnym poljem, sila bude dějati na nego. Veličina sej sily bere se iz zakonu Coloumba. Tako jestli toj naboj běše v dviženji, električno polje bude dělati rabotu nad electričnym nabojem. Tako my možemo rěkti ob električnom potencialu v někoj točkě v prostoru, koja ravna rabotě sdělanoj vněšnym agentom v perenošenje jedinicy električeskogo naboja iz libovolno izbranoj točke v seju točku bez ljubogo uskorjenja i obyčno měriti se v voltah.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Electricity» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).