Centralny procesor (CP; takože centralno procesorno ustrojstvo — CPU; angl. central processing unit, CPU, doslovno — centralno obrabatyvajuče ustrojstvo, često prosto procesor) jest elektroničny blok abo integralna shema, izpolnajujča mašinne poučenja (kod program), glavna čest hardvera kompjutera abo programujemogo logičnogo kontrolera. Poněkogda sej komponent nazyvajut prosto procesorom.
Početkovo termin centralno procesorno ustrojstvo opisyval prisposobjenu sistemu elementov, prěznačenyh dlja razuměnja i izpolnjenja mašinnogo koda kompjuternyh program, a ne toliko ustaljanyh logičnyh operacij. Početok priměnjenja termina i jego skračenja po odnošenju k kompjuternym sistemam bylo položeno v 1960-i gody. Ustrojstvo, arhitektura i realizacija procesorov odkogda nejednokratno měnjali se. V modernyh izčisliteljnyh sistemah vse funkcije centralnogo procesora obyčno izpolnjaje jedna mikroshema vysokoj měry integraciji — mikroprocesor.
Glavnymi harakteristikami CPU sut: taktova čestota, proizvoditeljnost, energospotrěbjenje, normy litografičnogo procesa, koristajemogo pri iztvorjenju (dlja mikroprocesorov), i arhitektura.
Rane CP stvorjali se v vidu unikalnyh sostavnyh čestij dlja unikalnyh i daže jedinyh v svojem rodu kompjuternyh sistem. Pozdněje od dragogo sposoba razrabotanja procesorov, prěznačenyh dlja izpolnjenja jednoj jedinoj abo několikovyh vuzkoprisposobjenyh program, proizvoditelji kompjuterov prěšli k serijnomu iztvorjenju tipičnyh klasov mnogocěljevyh procesornyh aparatov. Tendencija k standardizaciji kompjuternyh komplektujučih zarodila se v epohě burnogo razvoja poluvodičnyh elementov, mejnfrejmov i mini-kompjuterov, a s pojavjenjem integralnyh shem ona je stala ješče bolje popularnoju. Stvorjenje mikroshem pozvolilo ješče veče uveličiti težkost CP s jednovrěmennym smenšenjem jih fizičnyh razměrov. Standardizacija i miniaturizacija procesorov privedli k glubokomu pronikanju osnovanyh na njih digitalnyh aparatov v povsednje žitje človeka. Moderne procesory možno najdti ne toliko v takyh vysokotehnologičnyh aparatah kak kompjutery, ale i v avtomobilah, kalkulatorah, mobilnyh telefonah i daže v dětskyh igračkah. Najčestěje oni sut prědstavjene mikrokontrolerami, kde, kromě izčisliteljnogo ustrojstva, na kristale razměščene dodatočne komponenty (pamet program i danyh, interfejsy, porty vvoda-izvoda, časovačy i dr.). Moderni izčisliteljne možlivosti mikrokontrolera sravnimy c procesorami personalnyh EIM (elektronično izčislitelnyh mašin) tridesetgodišnjej davnosti, a čestěje daže značno prěvozhodet jih ukazatelje.