Wp/isv/Otče naš
Otče naš, takože Molitva Gospoda, jest glavna molitva v hristijanstvu, ktoru suglasno Evangeĺju dal svojim učenikam sam Jezus, glavna osoba hristijanstva. V Bibliji privodet dvě versije molitvy: veče dolga v ramkah Propovědi na gorě v Evangeĺju od Mateusa, i veče kratka v Evangělju od Lukasa. Prve tri iz 7 prosb v molitvě v versiji Mateusa obračajut se k Bogu, a ostalne 4 razkazyvajut o raznyh ljudskyh nudžah i problemah.
Papa Ioannes Paulus II v Katehizmusu Katoličskoj crkvy nazyvaje tutu molitvu "opisom vsego evangeĺja". Dolgu versiju "Otče naš" iz Propovědi na gorě koristaje v službě večinstvo hristijanskyh crkv.
Historično "Otče naš" byl prvym tekstom, ktory prěvodili hristijanski misionari dlja inyh narodov. To izdělalo tekst molitvy dobrym paralelnym tekstom, orudjem dlja brzogo sravneńja raznyh jezykov. Prvu kolekciju prěvodov "Otče naš" s 22 jezykami opublikoval švejcarsky naučnik Konrad Gesner v 1555 godu. Črěz 3 stolětja němečske jezykoznavci Johan Kristof Adelung i Johan Seferin Fater sobrali prěvody molitvy na kolo 500 jezykov i narěčij.
Tekst
editPrěvod dolgoj versije od Jana van Steenbergena:[1]
Otče naš, ktory jesi v nebesah,
nehaj sveti se ime Tvoje.
Nehaj prijde kraljevstvo Tvoje,
nehaj bude volja Tvoja, kako v nebu tako i na zemji.
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes,
i odpusti nam naše grěhy,
tako kako my odpuščajemo našim grěšnikam.
I ne vvedi nas v pokušeńje,
ale izbavi nas od zlogo.
Ibo Tvoje jest kraljevstvo i moč i slava, na věky věkov.
Amin.
Vse versije molitvy na originalnom grečskom jezyku imajut pridavnik ἐπιούσιος (epiousios) k slovu "hlěb", ktorogo nemaje v nijednom grečskom tekstu od toj ery. Tradicijne prěvody togo slova sut "vsakodenny" ili "nasučny".
Iztočniky
edit- ↑ "Otče naš — Отче наш". steen.free.fr (na medžuslovjanskom). Data dostupa: 17 avgusta 2021.
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Lord's Prayer" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).