Wp/isv/Varšava
Varšava jest glavny grad Poljsky, a takože Mazovskogo vojvodstva. Stoji na rěkě Visla. Na tutoj denj Varšava ima vyše 1,5 miliona ljudij. Varšava jest najvyše veliky poljsky grad.
pol.: Warszawa | |
Administrativno děljeńje | |
---|---|
Država | Poljska |
Vojvodstvo | Mazovsko vojvodstvo |
Obča informacija | |
Osnovany | prěd 1300 |
Plošča | 517,24 km² |
Nasěljeńje (2022) | 1 863 056 ljudij |
Časova zona | UTC+1 (CET) lětom: UTC+2 (CEST) |
<mapframe> problems:
| |
Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord |
Historija
editPrve tvrdže na městu sovrěmennoj Varšavy nahodili se v městečkah Brodno (9./10. stolětja) i Jazdov (12./13. stolětja). Poslě naběga na Jazdov susědnymi klanami i knezami, novo fortifikovano poseljeńje bylo osnovano v malom rybolovnom selu Warszowa. Plocky knez Boleslav 2. Mazovsky osnoval sovrěmenny grad kolo 1300 goda. Prvo spominańje Varšavy v historičnyh dokumentah datovajut 1313 godom. Poslě dokončeńja Arhikatedry svetogo Jana v 1390 godu Varšava stala jednym iz gradov žitja mazovskyh knezev, a v 1413 godu služebno stala glavnym gradom Mazovskogo knežstva.
Neslužebno Varšava jest glåvny poljsky gråd od 1596 roka, ale služebno to bylo oglašeno v 1918 lětu. Prědtym glåvny gråd byl Krakov, a prěd Krakovom glåvne grådy byli Gnězno i Poznanj.
Varšava byla mnogokråtno ruinovana råzličnymi vojnami. Prvo veliko råzorjanje gråda bylo v 1655–1656 lětu švedskojų i prusskojų okupacijami. Gråd byl obnovjeny, ale v lětu 1749, poslě velikoj obsady gråda rosijskym vojskom, byla tako rěčena pražska rěznja.
Poslě razděla Poljsky Varšavu prisjedinili k Prusije, i ona stala glavnym gradom krajiny Južnoj Prusije. Poslě zavojevańja česti poljskyh ozemij Napoleonom on izdělal Varšavu glavnym gradom francuzskoj državy-marionetky, Varšavskogo knežstva. Poslě poražky Napoleona Viensky kongres prisjedinil Varšavu v Kongresovu Poljsku, kraljevstvo v ličnoj uniji s Rosijskoju imperijeju.
V čas Prvoj světovoj vojny Varšavu s 4 avgusta 1915 goda do novembra 1918 goda okupovala Němcija. Po primirju 11 novembra 1918 goda od poraženoj Němcije potrěbovali odstupiti iz vsih inozemnyh ozemij, vključajuči i Varšavu. Poslě odstupjeńja Němcije v Varšavu vratil se poljsky voditelj Jozef Pilsudski, poslě čego počelo se stvorjeńje Drugoj Poljskoj republiky, prvoj suverennoj poljskoj državy s 1795 goda. V čas Sovětsko-poljskoj vojny (1919–1921) pri Varšavě děla se bitva, v ktoroj poljsko vojsko izigralo sovětsko i oboronilo Varšavu od Črvenoj armije.
Druga světova vojna
editPoslě nacističnogo vpada v Poljsku 1 septembra 1939 goda i početka Drugoj světovoj vojny Varšavu obranjali do 27 septembra. Centralna Poljska, vključajuči Varšavu, prěšla pod vladu Generalnogo gubernatorstva, nazističnoj okupacijnoj administracije. Vse institucije vysšego obrazovańja byli zatvorjene, a vsih jevrejev-obyvateljev Varšavy, — několiko sot tysečev, veče 30% ljudij v gradu, — nasilno prěměstili v Varšavsko geto. V juliju 1942 goda nacisti počeli masovo deportovati jevrejev Varšavskogo geta v lagery izniščeńja, osoblivo Treblinku. Grad stal srědiščem gradskogo odpora nacističnoj vladě v okupovanoj Evropě. Kogdy nacisti izdali nakaz izniščiti geto v ramkah "konečnogo rěšeńja" Hitlera, jevrejski bojevniki počeli povstańje v Varšavskom getu. Hot oni i imali menje oružja i ljudij, Geto obranjali bez malogo měsec. Kogdy povstańje pognetli, bez malogo vsih prěžiteljev ubili, i velmi nemnogi smogli izběgti ili skryti se.
K juliju 1944 goda Črvena armija byla gluboko v Poljskě i prěslědovala nacistov do Varšavy. Poljska vlada v izgnańju v Londonu nakazala poprobovati ovladnuti Varšavoju do prihoda Črvenoj armije. Tak 1 avgusta 1944 goda, dopoka Črvena armija dohodila do grada, počelo se Varšavsko povstańje. Čestično uspěšnu vooruženu borbu, ktoru zaplanovali vesti 48 časin, vedli 63 dnjev. V koncu bojevniki Krajevoj armije i jej pomagavši civili byli prinudženi kapitulovati. Jih prěměstili v lagery dlja zaključilnikov vojny v Němciji, a vsih gradžanskyh ljudij v gradu izgnali iz njego. Smrti poljskyh civilov ocěnjajut medžu 150000 i 200000 ljudij.
Hitler ignoroval uslovja kapitulacije i nakazal izniščiti ves grad, a kolekcije bibliotek i muzejev prěvesti v Němciju ili spaliti. Kolo 85% grada bylo uniščeno, vključajuči historičny Stary grad i Kraljevsky zamok.
Administrativno děljeńje
editVaršava jest povět, ktory děli se na 18 městeček:
- Mokotov (pol.: Mokotów)
- Praga-Jug (pol.: Praga-Południe)
- Ursynov (pol.: Ursynów)
- Volja (pol.: Wola)
- Běljany (pol.: Bielany)
- Targovek (pol.: Targówek)
- Srědměstje (pol.: Śródmieście)
- Bemovo (pol.: Bemowo)
- Bělolenka (pol.: Białołęka)
- Ohota (pol.: Ochota)
- Vaver (pol.: Wawer)
- Praga-Sěver (pol.: Praga-Północ)
- Ursus (pol.: Ursus)
- Žolibož (pol.: Żoliborz)
- Vlohy (pol.: Włochy)
- Viljanov (pol.: Wilanów)
- Rembertov (pol.: Rembertów)
- Vesola (pol.: Wesoła)
Vněšnje linky
edit- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Warsaw" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).