Wp/isv/Amerikanska gradžanska vojna
Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (October 2024)
Amerikanska gradžanska vojna (1861—1865) byla oružnym konfliktom medžu sěvernymi štatami (Sojuzom, Sěverom, SŠA) i južnymi štatami (Konfederacijeju, Jugom, KŠA), ktory se počel poslě odděljenja Juga od Sojuza.
Pričiny
editOsnovne pričiny vojny svezane s razladom po prědmetu rabstva, ekonomičnymi i socialnymi različjami medžu Sěverom i Jugom, a takože borboju za prava štatov.
Rabstvo
editGlavna pričina spora. Sěverne štaty byli protivnikami rabstva, a južne aktivno jego podpirali, tak kak ekonomika Juga zavisěla od rabskogo truda na nasadah.
Ekonomične razliky
editSěver razvival se kak industrialny promyslny region, togda kak Jug ostaval agrarnym i zavisěl od nasadov bavolny, dlja raboty ktoryh koristali trud rabov.
Politične spory
editJužne štaty ostrěgali se utraty političnoj vlasti v rezultatu rasta vliva od sěvernyh štatov i vystupali za prava štatov na samostojno prijetje rěšenij, čto vključalo shranjenje rabstva.
Izbranje Abrahama Linkolna
editPoběda Linkolna na izborah 1860 goda, ktory vystupal protiv razširjenja rabstva na nove teritorije, vyzvala obezpokojenost Juga.
Odděljenje
editKako odvět na pobědu Linkolna 7 južnyh štatov oddělili se od Sjedinjenyh Štatov i stvorili Konfederaciju. Konfederacija ovladnula fortami SŠA i drugym federalnym vlastničstvom na svojej teritoriji. Poslě početka vojny k Konfederaciji prilučili se ješče 4 štata.
Hod vojny
edit1861
editVojna se počela 12 dnja četvrtogo měseca 1861 goda, kogda Konfederacija obstrěljala fort Samter (ang.: Fort Sumter), čto v Južnoj Karolině.
1862—1863
editKljučnymi bitvami byli sěče pri Antietamu i Getisburgu. Getisburg stal povratnym momentom, poslě ktorogo sily Sěvera započeli dobyvati pobědy.
1863
editLinkoln izdal «Ukaz ob osvobodženju rabov» (ang.: Emancipation Proclamation), ktory proglasil svobodu rabov na zemjah Konfederacije.
1864—1865
editGeneral Sojuza Viljam Šerman provedl uspěšny pohod na Jugu i došel do Atlanty, čto oslabilo Konfederaciju.
V četvrtom měsecu 1865 goda general južnikov Robert Li sdal se Ulisu Grantu v Apomatoksu.
Izhod vojny
editGradžanska vojna odnesla okolo 620 tysečev životov i ostavila gluboky slěd v historiji SŠA.
Anulacija rabstva
editPoslě vojny byla prijeta 13 popravka k Konstituciji SŠA, ktora definitivno odrěkla rabstvo.
Shranjenje jedinstva državy
editPoběda Sěvera odvratila razpad Sjedinjenyh Štatov.
Rekonstrukcija Juga
editPoslě vojny se počel neprosty proces rekonstrukcije južnyh štatov i integracije osvobodženyh rabov v občinu.
Iztočniky
edit