Wp/isv/Josip Broz Tito

Josip Broz Tito (srbohrv.: Josip Broz Tito, Јосип Броз Тито; 1892–1980) byl načelnikom Socialističnoj federativnoj republiky Jugoslavije od 1945 do svojej smrti vo 1980. Podčas Drugoj světovoj vojny Tito ustrajal antifašističnu borbu znajemu kako Narodno dvižeńje za svobodu, v ktorom on vedl jugoslavskyh partizanov. Poslě on bil osnovateljni člen Kominforma, i oddalil sovětsky vliv i stal jedin od glavnyh osnovateljev i prěvoditeljev Dvižeńja nepričisljanyh.

Oficialny portret Josipa Broza Tito v 1961 godu.

Rano žitje

Prěd Prvoj světovoj vojnoju i vo vojně

Josip Broz se narodil v Kumrovecu, v maloj oblasti Hrvatsko Zagorje v Hrvatiji. On byl 7. dětem Franja i Marije Broz. Jego otec, Franjo Broz, byl hrvat, i jego matka Marija (rodžena kako Javeršek), byla slovenka. Kako děte on žil s dědom (otcem jego mamy) v selu Podsreda, v 1900 godu on vstupil do osnovnoj školy (4 klasa) v Kumrovecu, on byl bezuspěšny v drugom klasu i skončil školu v 1905 godu. V 1907 godu Broz načel rabotati kako učenik napravjanja mašin v Sisaku. Tam on bil poslědovateljem rabotničskogo dviženja i slavil 1 Maj — Denj Truda prvokratno. Vo 1910 on svězal se s sojuzom metalurgičnyh trudnikov i jednočasno Socialdemokratičskoju partijeju Hrvatije i Slovenije. Medžu 1911 i 1913, Broz rabotal za kratke raboče časiny v Kamniku, Cenkovu, Mjunihu i Manhejmu, kde rabotal za avtomobilny zavod Benz. Potom on pošel do Viner-Nojštat (něm.: Wiener Neustadt) i rabotal kako testovi šofer za Dajmler.

V maju 1913 on byl rekrutovani do avstro-madjarskogo vojska. Byl poslani do školy dlja podoficerov i stal seržantom. V maju 1914 Broz izigral srěbrnu medalj na konkurse vojennogo fehtovańja v Budapeštu. V početku Prvoj světovoj vojny v 1914 odu on byl poslani k srbskoj granici, kde bil areštovani za prědavničstvo Avstro-Madjarije i zaključeni v Petrovaradinsky zamok. V januaru 1915 goda on byl poslany na vozhodny front v Galiciju, da by vojevati protiv Rosije. On byl poznany kako sposobny vojin i byl rekomendovany do vojennyh medaljej. Na Velikdenj 25 marca 1915 goda on byl silno poraneni v Bukovině i vzeti v nevolju rosijskoju armijeju.

Zaključilnik i revolucioner

Poslě 13. měsecev v lěčiljnji Broz byl poslany v rabotny tabor v Ural, kde zaključilniki izbrali jego tabornym načelnikom. V februaru 1917 godu, poslě Februarskoj revolucije v Rosiji, tolpa osvobodila vsih zaključilnikov. Broz pristupil do boljševikov. Poslě Broz prijehal v Pětrograd i učestvoval v demonstracijah Julijskyh dnjev, kde jego iznova areštovali v čas proby prěpraviti se do Finlandije. On byl areštovani v Petropavlovskoj krěposti 3 sedmice. Kogdy on priznal, že byl běglym vojennym zaključilnikom, jego iznova odpravili do Kungura, ale on izběgal na pojezdu v Jekaterinburgu. Poslě on ukryl se u rosijskoj rodiny v Omsku v Sibiri, kde sustrětil svoju buduču ženu Pelagiju Belousovu. Poslě Oktobrskoj revolucije on pristupil do Medžunarodnoj Črvenoj gvardije v Omsku. Poslě Belogo kontrnastupańja on izběgal do Kyrgyzstana i pozdněje vratil se do Omska, kde osvatil se s Belousovoj. Togdy Titu bylo 27 lět, a Belousovoj 15 lět.

Vesnoju 1918 goda on pristupil do jugoslavskogo otděla Komunističnoj partije Sovětskogo sojuza. V juniju on ostavil Omsk, da by iskati rabotu dlja podpora svojej rodiny, i byl najety kako mehanik bliz Omska na jedin god. V januaru 1920 goda on i jego žena pojehali v Jugoslaviju, i v septembru one byli v Zagrebu. Poslě svojego vračeńja Broz pristupil do Komunističnoj partije Jugoslavije. Vliv Komunističnoj partije v politiku Jugoslavije brzo rastl. V glasovańju 1920 goda komunisti izigrali 59 měst v parlamentu i stali 3. najsilnoju partijeju.

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Josip Broz Tito» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).